Karkoli delamo, mora imeti nek smisel. Če smisla ni, ni zagona, ni volje in se nam ne da. Z zagonom in veseljem delamo, če nam projekt predstavlja izziv. V vsakdanu rabimo torej izziv, motivacijo, t.i. pozitiven stres, ki za telo ni škodljiv, saj doseženo prinese veliko energije uspeha, vrednosti, zadovoljstva, sreče. Napolnimo, dvignemo samopodobo.
Kaj je torej izziv?
Izziv je izraz za uravnoteženo energijo med tem, kar zmoremo in česar ne zmoremo. Meja je tanka. Na lestvici med 0-10 (0 je najlažje – 10 je najtežje) je točno na sredini, torej 5.
Če nihamo med 4 in 6, delo, projekt, zastavljeni cilj speljemo, naredimo, dokončamo.
Če je 3 in manj, izgubimo motivacijo, smisel in odložimo za kasneje. Enkrat. Bom že. Zdaj se mi ne da. In tam stoji in čaka name in na vas ali pa naredimo vseeno, ker je pač treba narediti, a ob tem ne dobimo dodatne energije – ni posebnega zadovoljstva. Opravljeno je do naslednjič.
Tak primer je npr. vsakodnevno gospodinjstvo ali vožnja avta.
Čisto drugače je bilo na začetku. Spomnite se svojega prvega peciva, ki ste ga spekli, in zadovoljstva, ki ste ga ob tem čutili, ali prve samostojne vožnje. Velik dogodek, sposobni smo, zmoremo.
Če je težko nad 6, nastopi stres, frustracija in se vklopijo obrambni mehanizmi z izgovori, zakaj nečesa ne naredimo in ne bomo naredili.
Če je kljub vsemu naredimo, pravimo, da gremo preko sebe.
Naredimo kljub negotovosti in strahu, kljub nelagodju. Po opravljenem nastopi olajšanje in občutek zadovoljstva. Preplavi nas energija uspeh in vzhičenosti, da nam je uspelo. Ta energija popravi škodo, ki jo je naredil negativni stres.
Problem nastopi, če vsak dan delate stvari, ki so na meji 7 ali celo višje. To je največkrat zahtevna služba s še bolj zahtevnimi šefi. Takrat ugodja, zmagoslavja, zadovoljstva ne čutite, nimate časa zanj, ker ste z mislimi že pri naslednjem projektu, pri zahtevah naslednjega dne.
Stresa ne nevtralizirate, ampak se nabira, življenjska energija pada, ker je sproti ne nadomeščate.
Več izgubljate, kot dajete.
Pravimo, da stres uničuje naše telo in ga res. Za več kot polovico bolezni je vzrok stres, prekomerne psihične obremenitve brez odmor, predaha, rekonvalescence.
Komaj čakamo konec tedna, da malo pridemo k sebi, a je prekratek. Čakamo dopust, celo leto čakamo tiste tri tedne dopusta.
Živite tukaj in zdaj in počutite se relativno dobro vsak dan.
Življenje od vikenda do vikenda, od dopusta do dopusta je prenaporno.
Enako je z odnosi.
Kako se počutimo v odnosu, ali smo pomirjeni ali nas vznemirja, smo negotovi, prestrašeni, razočarani, nemočni?
Procesi, doživljanje, čutenje je v nas. Mi, samo mi lahko spremenimo svoje doživljanje odnosa, mi lahko spremenimo svoja občutja, se uravnovesimo in umirimo. Samo od sebe se ne bo spremenilo.
Sin je ob izidu knjige Ko ljubezen boli ali toksična oseba in jaz napisal komentar. Eden od stavkov se glasi: »Daj še kaj vas, ne samo nase.«
Generacija Y – milenijec ve, da je odvisno od njega, ne pričakuje, da bo drug naredil zanj. Včasih se lahko zgledujemo tudi po zanamcih in ne samo prednamcih 😊
