Knjiga govori o notranjih vsebinah, ki so v vsakem od nas. Te vsebine določajo naše življenje, mišljenje in delovanje. Povezujejo se med seboj in določajo naše čustvovanje in ravnanje.
V prvem delu knjige sem opisala, lastnosti, značilnosti, vedenje in čustvovanje toksične osebe.
Krivdo, da se nekdo toksično obnaša prepogosto prevzamemo nase.
Če bi bila drugačna, bolj uvidevna, bolj pridna, bolj tiha, bolj pametna, bolj … in manj sitna, zahtevna …
V drugem delu sem opisala kaj sestavlja JAZ. Čeprav smo prepričani, kdo in kaj smo, včasih le težko razumemo, zakaj smo takšni. Prepogosto se primerjamo ali čudimo, kako je nekdo drug lahko takšen kot je.
Poznavanje sebe in notranjih vsebin nam pomaga, da se lahko odločimo, kakšni pravzaprav hočemo biti in nehamo spreminjati druge.
V tretjem delu knjige sem opisana temeljna hotenja. Razumevanje hotenj sem razvijala zadnjih 8 let.
Hotenja pripadnosti, zaupanja, vrednosti, svobode in pristnosti vplivajo na naše čustvovanje, delovanje in odnose.
JAZ HOČEM in TI MORAŠ lahko srečamo kjerkoli vsak dan. Včasih je jasno povedano, včasih je samo občutje, kako naj bi bilo. Oboje je škodljivo za osebo samo in za ljudi okoli nje.
Prepogosto smo priča družinskim tragedijam. Zadaj je zgodovina odnosa, ki je bil boleč, največkrat toksičen. Bolečina in trpljenje največkrat ostajata za štirimi stenami zaradi strahu, sramu, krivde in neznanja.
Rešitev ali vsaj delna rešitev je v znanju – v spoznanju, da morda le nismo tako neustrezni, kot nam druga oseba to želi dopovedati.
Verjetno ni osebe, ki se v življenju še ne bi srečala s toksično osebo ali toksičnim vedenjem. Težko je opisati, kako uničujoče je življenje v toksičnem okolju in kako veliko je nerazumevanje v okolici, ker v tem primeru ne bi nikoli izrekli stavka:
»Potrpi, saj ni mislil tako.«
»Pretiravaš, saj ni tako hudo.«
»Ne verjamem, kar govoriš.«
»Starši te imajo radi. Moraš jih razumeti.«
In žrtev utihne, ker ni razumljena, ni slišana in ker jo je sram. Tako zelo jo je sram, da raje tiho trpi.
Prisluhnimo tihim.
Verjemimo.
Najmanj, kar bi morali narediti je, da zaščitimo otroke. Visoko na vrednostno lestvico prioritet bi morali postaviti otrokove pravice do odraščanja v urejenem, zdravem in čustveno stabilnem okolju. Otroci imajo pravice in odrasli imamo dolžnosti.
Knjiga je brezčasna, saj so v njej odgovori, ki jih vsak od nas včasih išče.
