Če v Google odtipkate besede EGO, pokaže približno 631.000.000 zadetkov v 0,53 sek. To pomeni, da je o egu res veliko napisanega. Koliko od napisanega dejansko razumemo in spravimo v prakso, pa je drugo vprašanje.
Samo znanje ni dovolj.
Samo vedenje ni dovolj.
Zaradi tega se še nič ne spremeni.
Ego je sestavni del naše osebnosti. Sestavni del osebnosti vsakega človeka. Brez ega človek ne bi preživel. Ego skrbi, da skrbimo in poskrbimo zase. Ego rabimo, brez ega bi bili izgubljeni. Ego nam omogoča, da se samorealiziramo.
JAZ, jaz sem, jaz želim, jaz hočem, jaz moram, JAZ.
Ego nam pomaga, da napredujemo.
Ego nam pomaga, da smo zdravi, boljši, močnejši, sposobnejši in tako lahko pomagamo drugim.
Ego pomaga k uresničevanju velikih idej, ki postanejo realnost, ki izboljšujejo življenja drugih ljudi.
Ego je gonilo napredka.
In iz besede ego izhaja beseda egoizem. Egoizem pa razumemo kot nekaj slabega, slabšalnega, nekaj, kar želimo zaviti v celofan in prodati kot nekaj dobrega. In tu se zapletemo.
Ne varamo drugega, prevaramo lahko sebe z iluzijo zanikanja in dobrote.
Ego je sestavni del na osebnosti. Ponavljam že napisan stavek. Ampak ego sam po sebi ni še nič. Rabi gorivo. Gorivo pa so čustva in občutja, ki izhajajo iz naše notranjosti, iz temnega in svetlega dela nas samih. Za kateri del se odločimo, je odvisno od nas.
Ego je včasih po krivici obtoževan in obtožen.
Ego sam po sebi samo je.
Mi smo tisti, ki določamo, koliko bomo ego spustili iz vrvice.
Mi smo tisti, ki ego obvladujemo.
Mi smo tisti, ki se z egom strinjamo in naredimo, kar pač naredimo, rečemo, mislimo.
Mi smo tisti, ki dovolimo dramo žrtve ali napadalca.
Mi smo tisti, ki delamo dobro ali slabo.
Mi smo tisti, ki krivdo zvrnemo na ego.
Mi smo tisti, ki dovolimo, da ego postanemo mi.
Poglejmo enostavneje. Poznate navodila pri letu: V primeru okvare letala, masko s kisikom najprej nadeneta sebi in šele potem otroku. Kljub znanemu dejstvu, da če ne boste najprej poskrbeli zase, ne boste mogli poskrbeti za otroka, bi se kar nekaj ljudi odločilo drugače zaradi materinskega nagona, ki je v tem primeru napačno programiran. Ne morejo si predstavljati, da bi preživeli, otrok pa ne. Pa ravno pravilno zaporedje omogoča preživetje obeh. Nočejo biti egoisti. Slabšalnost egoizma je v naši podzavesti tako močno vcepljen.
Za egoista lahko ocenimo vsakega, ki dela stvari, ki nam niso po godu.
“Egoist si, ker misliš samo nase (in ne tudi name).”
Če jasno pogledamo stavek, sta tu trčila dva ega, ki merita moči na tak ali drugačen način. Opisan način je čustveni pritisk. Slab si.
“Če ne bi bil tak egoist, bi se lahko imela lepo.”
“Če bi se potrudil, bi bilo vse v redu.”
“Če bi se zanimal zame, bi se bolj počutila in bi te imela raje.”
“Če bi …” pa karkoli že, zadaj prevladuje ego. JAZ, daj ti meni, poskrbi, da bom jaz …
“Toliko sem vlagala, skrbela, se odpovedovala … – plačaj.” Ego zahteva plačilo v obliki daril, pozornosti, časa, lastninjenja.
Ego je pogosto zamaskiran.
Ne zamaskira se sam, zamaskiramo ga mi.
Lažje je, če nismo pošteni do sebe. Lažje je, če lažemo sami sebi.
“Ne prenesem laži. Laž je nekaj najhujšega, kar se mi lahko zgodi,” rečejo ljudje, ki pogosteje lažejo sebi. Osebe, ki niso pripravljene pogledati stvari realno.
Ego postanemo mi. Iluzijo ustvarimo mi.
“Nisem egoist,” si lažemo in hkrati poganjamo ego, da bomo dosegli želeni cilj. Ego nam bo pomagal do tega, česar ni v nas, je notranja zabloda, ki nas prežema, ne da bi se tega zavedali, ker smo odcepljeni od sebe, svojega bistva, ker smo usmerjeni navzven, namesto navznoter.
Vedno imamo dve možnosti, dve poti in mi in se odločimo, kako bomo ravnali. Druga pot je zazrtje vase, sprejemanje, razumevanje, svoboda, mir v sebi in ljubezen do sebe in drugih.
Ego je tako priročna zadeva, da ga raje hranimo kot obvladamo.
Ego nam koristi, da se nam ni treba soočiti sabo. Ko smo se pripravljeni soočiti sami s sabo, smo se šele zmožni soočiti z realnostjo. Prej pa ne. Zato spustimo ego iz verige. Pustimo ga, da uničuje nas, ker verjamemo, da bomo tako dobili, kar hočemo in nam pripada. Zato je ego na slabem glasu.
Mi smo tisti, ki ego izkoriščamo za dosego cilja.
Mi smo tisti, ki vzpodbujamo in hranimo dramo. Ker je tako lažje.
Trenutno je lažje in trenutno mazohistično raje uživamo, kot da bi se soočili s sabo.
Za nas gre.
Vedno gre za nas, pa če si to priznamo ali ne.
Ego je le orodje, ki ga izkoriščamo, da dosežemo na tak ali drugačen način svoje. Ne zanima nas, koliko ranimo, škodujemo, uničujemo. Tega preprosto nočemo videti.
Če ne vidim, tega ni.
Če ne slišim, tega ni.
Če pa že vidim in slišim, tega ne priznam.
“Ni tako,” rečemo, se obrnemo in odkorakamo.
Kako ven iz tega?
Z delom na sebi.
S soočenjem temne plati.
Z željo po spremembi.
S prenehanjem iskanja sreče, trenutne zadovoljitve, iluzijo neprecenljivih trenutkov, lažjo samemu sebi.
S spremembo navade, da misli pustimo, da tečejo kot tečejo.
Na začetku je videti kot gora nemogočega, a že po nekaj tednih so vidne spremembe. Velike spremembe.
Ego naj bo naš zaveznik, naj bo kompas, ki nam pove, kaj hočemo doseči.
Ja, JAZ lahko, JAZ želim, JAZ rabim, JAZ moram … s tem ni nič narobe. Napačen je lahko le postopek, kako do tega priti.
Mi smo tisti, ki določimo, kako bomo to dosegli.
Kaj mi manjka, kaj hočem, rabim, želim?
Ali je to res ali je le odmev preteklih ran?
Ali je moja slabša samopodoba, s katero ne ne upam, ne znam, ne zmorem soočiti?
Ali je pomanjkanje notranje moči in zato hočem rešitelja?
Ali sem se pripravljen soočiti s seboj?
Kaj mi preprečuje?
Tisoče in tisoče vprašanj. In vsi, čisto vsi odgovori so v nas in čisto vse, čisto vse rešitve so v nas.
JAZ, jaz sem tisti, ki se odločim, ali bom ukrotil in pomiril ego.
Na varnem sem, zmorem, dovolj sem dober, dovolj sem sposoben in sprejemam, kar mi življenje prinaša. Notranja pomirjenost nam da možnost, da spustimo, kar ni naše, kar nam ne pripada, kar ni dobro za nas in kar lahko gre. Z notranjo pomirjenostjo lahko sprejmemo pravo odločitev.
Odločitev, da nehamo zahtevati, se jeziti, objokovati, hraniti zamere, se jeziti.
Notranja pomirjenost nam da možnost, da sestopimo s prestola večvrednosti, kjer mora biti tako, kot smo si zamislili, s prestola večvrednosti, da se svet vrti okoli nas, s prestola, da morajo partner, otroci, prijatelji, sorodniki, sodelavci, znanci ravnati, se odzivati tako, da se bom jaz počutil dobro. Oni morajo poskrbeti, da se jaz počutim dobro, da je meni v redu.
JAZ.
Obvladajte JAZ in imeli boste vse.
Več kot si želite, več kot rabite, več kot sploh hočete.
Ne čakajte, da treščite ob tla, ne čakajte, da se sesujete na tisoč koščkov.
Naredite danes, samo danes.
Kako do notranjega miru?
Kaj je v meni, kar mi ZDAJ in TUKAJ to preprečuje?
Naredite.
Znate.
Številne tehnike, načini vam lahko to omogočijo. En način vam ponujam jaz. Ali boste izkoristili, kar vam ponujam, je od tu najprej odvisno od vas.
