Če ste v odnosu obtičali, če nimate več pojma, kaj sploh še lahko naredite, da bo bolje, če si želite oditi, pa trenutno ne vidite možnosti, če ste od vsega skupaj že utrujeni ali ste celo zboleli, si vzemite odmor. Počitek. Dopust. Dajte možgane na pašo. “Dovolj je, ne morem več.” Pravico imate do tega. Če želite oditi, si recite:

“Trikrat sem prebrala vaš odgovor. Hvala za vaše besede, tako blagodejno vplivajo name.” “Ne razumem, zakaj ne more priznati, da tudi jaz kaj naredim prav. Samo on, on, on …” “Lažje mi je, ko govorim notranjemu otroku. Kot ste rekli, ta deklica si res zasluži slišati vse te prijazne besede. Sploh, da ni kriva in da se ji ni treba

Tehnologija omogoča, da z ljudmi vstopamo v stik tudi preko spletnih povezav. Glede na to, da imamo zaradi načina življenja vse manj časa in možnosti za osebni stik, je to dobrodošla novost. Kot povsod so tudi tu prednosti in slabosti. Svet postaja vse manjši. Ljudje se selijo v druge države in kontinente, včasih so se preselili v sosednjo vas. Včasih

Toksična oseba, čustveni manipulator, oseba, ki nam pobira energijo, čustvena pijavka, oseba z osebnostno motnjo je le nekaj izrazov, s katerimi opisujemo osebo, ki na nas ne deluje dobro. Ne počutimo se dobro, ne razumemo je, ne moremo doumeti, da misli, govori in dela določene stvari, ki so krivične, boleče, nerazumne, nelogične in ki nas lahko zelo globoko ranijo. Oseba

Včasih me vprašajo, kako živim, koliko psihoterapevtov obiskujem, kako burno je moje življenje. Domišljam si, in če pogledam svoje življenje, je tako, da nimam veliko čustvene krame v sebi. Živim mirno, in če me že kaj vrže iz tira, zaznam dovolj hitro, da se znam ustaviti prej, preden me čustva “ugrabijo”, prevzamejo, zameglijo razum in zapeljejo v dramo ali kakorkoli

Ko nam v življenju ni dobro, začnemo najprej spreminjati druge. Povemo, zahtevamo, prosimo, moledujemo, silimo, izsiljujemo, obtožujemo, ker hočemo, da se obnašajo in delajo tako, da se bomo počutili dobro. Zapletamo se v igre, borbe, izgubljamo moč, izčrpamo se. Prej ali slej ugotovimo, da tako ne gre in začnemo s t.i. delom na sebi. Takrat zanihamo na drugo stran. Kakor

Kako stresen bo dan, je v veliki meri odvisno od nas samih. Lahko še tako hitimo, dneva ne moremo raztegniti na 25 ur in več. Z dobro organizacijo smo učinkovitejši in uspešnejši. Še lažje in boljše pa nam gre, če imamo jasne prioritete. “Kaj je v mojem življenju pomembno?” Začnite pisati. Napišite, kaj vam je pomembno. Kljub temu, da sedaj

Kadarkoli govorim o čustveni stiski, je odgovor podoben temu: “Mene ne zanima stiska, mene zanima …” In povemo o krivicah v službi, družbi, težavah v odnosih, skrbeh za otroke, zdravje … o čemerkoli že, kar nam ni všeč, s čim se ne strinjamo, kdo nas je razočaral, kako smo jezni, kako ne razumemo, česa ne bomo dopustili, da nam je

“Ne sliši me. Sploh me ne sliši, kot da govorim v prazno.” Kolikokrat smo se že jezili na druge, da nam ne prisluhnejo, da nas ne slišijo? Enake stavke ponavljamo dan za dnem, a pravega učinka ni. “Kakšni so,” tarnamo. Poglejmo drugače. Kolikokrat prisluhnemo sebi? Ali sploh znamo prisluhniti sebi? Včasih rečem: “Ti me zanimaš. Kako si ti? Zanima me,

Tako kot smo se naučili hoditi in brati, tako bi se morali naučiti prepoznavati čustva in občutja. Ko to znamo, odnosi postanejo precej enostavni. Jasno nam je, kaj je naše in kaj ne, kaj nam ljudje sporočajo in ne samo, kaj govorijo. Bolj ko smo nesigurni, bolj se lovimo na besede. V skrajnem primeru lahko celo izsilimo nek stavek, priznanje,

Vrnimo na začetek, ko smo bili še samski in smo si želeli ob sebi osebo, s katero se bomo zbujali, delili radosti vsakdana, s katero nam bo lepo in prijetno, ki nas bo ljubila in mi bomo ljubili njo. V knjigi 8 moških – zakaj pa ne? sem opisala čustvena doživljanja, ki se lahko pojavijo, ko je osamljenost velika in

Na to, kaj bomo občutili nimamo vpliva. V nezavednem je “speča” energija, ki jo “zbudi” sprožilec. Od tega, koliko te energije se zbudi, je odvisna moč čutenja. Čutimo torej tako močno, kolikor je določene čustvene energije v nas. V nas je vse in prav je tako, ampak odločilna je “količina”. Ta “količina” odloča, če bomo in kako močno bomo reagirali.