Zakaj se vedno znova in znova ujamemo v manipulacijo? Zakaj je težko zapustiti nekoga, ki manipulira? Manipulacija je igra najmanj dveh ljudi. Če jih je več, je še toliko bolj privlačna. Karpmanov trikotnik ali dramski trikotnik opisuje vloge, ki jih v manipulaciji igramo. Če od vloge odstopimo, če se ne gremo več, manipulacija ne učinkuje več na nas in drama

Večina ljudi želi in hoče delati, se obnašati in odločati prav. Ta “prav” določajo prepričanja. Čustva ustvarijo in poganjajo prepričanja. Zato je prepričanja tako težko spremeniti. Za vsakim prepričanjem je čustvo, preprečuje, da bi ga razumsko lahko spremenili. Z razumom čustva ne spremenimo. Z razumom čustvo razložimo, da se čez čas lahko vsaj malo potolažimo in razbremenimo. Največkrat potlačimo. Globoko

Naša prepričanja o lenobi, o tem, kaj vse je treba in kaj vse moramo, nam ne dovoljujejo oddiha. To je treba, pa ono, pa še tisto … včasih brez konca. “Jaz ne morem biti brez dela. Ves čas delam. Da bi se popoldan usedel na kavč in bral knjigo? Ni šans.” V glasu je slišati ponos. “Nisem kot drugi.” Nezavedna

Ni luštno, ko pristanemo na stranskem tiru. Prizadet je naš ego, naša vrednost, pomembnost in hočemo nazaj na glavni tir. Na glavnem tiru smo tudi mi glavni. Ampak včasih je glavni tir že zaseden in dva na istem mestu ne moreta biti. Kaj sedaj? Ena možnost je, da se začnemo boriti aktivno, druga možnost je, da se umaknemo in čakamo

Če bi bilo okolje drugačno, če bi bili prijazni z mano, če bi imel več denarja, če bi bil zdrav, če bi … ja, bi bilo marsikaj drugače. Zakaj se mi to dogaja? Na vse zakaj-e ne dobimo vedno odgovora. Če podjetje propade zaradi pohlepa lastnika in ostanete brez službe, na to nimate vpliva. Če se v vas zaleti neodgovoren

Poštenost oziroma odkritost do sebe je soočenje s svojo temno platjo. Je soočenje s tem, česar ne priznamo sebi, kaj šele drugim, soočenje z občutji, ki jih mi in družba bolj ali manj obsojamo, priznanje, da smo k določeni situaciji precej pripomogli tudi sami zaradi napačnih prepričanj v dobri veri, da delamo prav, zavedanje, da marsikaj delamo in na koncu

Načine reagiranja in delovanja je težko spremeniti zaradi samodejnih procesov, ki so hitrejši od razumske razlage in odločitve, kaj bomo ali lahko naredimo. Beremo, iščemo rešitve, sprejemamo odločitve, potem pa nas prva situacija vrže nazaj v star in neustrezen način. Prvi korak je, da se samodejnosti zavemo, da jo sprejmemo in se ne obsojamo. Ne spremenimo se čez noč in

“Ne bom se spremenil. Sem tak, kakršen sem.” To je stavek, ki ga pogosto slišimo. Vztrajamo pri svojem prepričanju ne vedoč, da je edina stalnica v življenju sprememba. Ves čas se spreminjamo. Dan za dnem nas spreminjajo informacije in izkušnje. Naši notranji mehanizmi skrbijo za prilagajanje ali upor. Eno in drugo je sprememba. Vprašanje je le, kako se bomo spremenili.

Občutek nemoči je včasih tako zamaskiran, da ga zlepa ne najdemo in prepoznamo. Ukvarjamo se z vsem drugim, pravega rezultata pa ni. Lahko prepoznamo jezo, ker ne gre po načrtih, prepoznamo užaljenost, razočaranje, žalost … Obtožujemo, jamramo in se pritožujemo, ker ljudje ne držijo besede, ne izpolnijo obljube. Čutimo izdajo, pustili so nas na cedilu. Tkemo prijateljstva, ker nas pravi

Ko začnemo spoznavati sebe, slej ko prej pridemo do točke, ko se nam ustavi. Zdi se nam, da delamo vse, kar je treba, a še vedno življenje ne steče tako, kot si želimo ali si predstavljamo, da bi moralo biti. Težave so različne, vzrok, da je temu tako, pa je isti. V našem nezavednem so točke, ki se odzovejo na

Bolestna ali pretirana ljubosumnost je posledica slabe samopodobe, strahu pred izgubo, preokupirane navezanosti, lastninjenja … Vsiljive misli in scenariji ljubosumni osebi krojijo življenje. Pridejo iz čistega nič in naredijo katastrofo največjih razsežnosti. Oseba, ki ne obvlada svojih misli in čustev, jim je prepuščena na milost in nemilost. In največkrat je to nemilost. In potem vseh dramah se človek vpraša: “Zakaj

Eno od razširjenih prepričanj je, da se iz močne zaljubljenosti rodi prava ljubezen. Ali drugače, brez zaljubljenosti ni ljubezni. Nekateri se zaljubijo hitro, pogosto, včasih celo v več oseb hkrati, drugi zaljubljenosti skoraj ne poznajo. Prvim ni jasno, kako drugi lahko sploh živijo in kaj je z njimi narobe, drugim ni jasno, kako lahko nekdo začuti zaljubljenost že v nekaj