Telo je prvi dom. Kakor znotraj, tako zunaj ...
Telo je prvi dom. Kakor znotraj, tako zunaj ...
Skupaj sva zato, ker hočeva biti, in ne zato, ker morava biti.
Skupaj sva zato, ker hočeva biti, in ne zato, ker morava biti.
Varnost
Strah začutimo, ko se ne počutimo varno. Varnost je osnova in tudi v Maslowi lestvici je takoj za osnovnimi potrebami (dihanje, hrana, spolnost …). Občutje varnosti je v nas, ko imamo dovolj dobro samopodobo in občutje notranje moči. To pomeni, da zaupamo vase. Vemo, da bomo zmogli ne glede na vse. To čutimo globoko v sebi. Občutje varnosti nam dajejo
Skladišče nezavednega 2
Samopodoba je to, v kar smo mi globoko v sebi prepričani in ne to, kar mi o sebi v glavi mislimo. Na predavanjih predavatelja zanima, če ima kdo kakšno vprašanje. Vprašanje lahko imamo, pa ne vprašamo, ker nam je neprijetno vstati, oči drugih so uperjene v nas, lahko postavimo “neumno” vprašanje in ker se izpostavimo. Na izpitu kljub znanju zmrznemo.
Skladišče nezavednega
Nezavedno – podzavest je skladišče energije zapisov naših prepričanj, mnenj, vzorcev, verjetij, ugotovitev, dogodkov, navad … Na žalost tega skladišča ne moremo sistematično sproti urejati. Pojma nimamo s kakšno in kolikšno čustveno energijo se bo katera informacija, izkušnja, mnenje, misel uskladiščila in katera bo šla mimo nas. Zgodi se, da rečemo: “Nisem vedel, da se me je to tako dotaknilo.
Moč besede
Beseda ima veliko moč. Beseda je lahko strup ali zdravilo. Beseda da polet ali človeka dotolče. Obljube in zaobljube so beseda. Beseda, ki se jo oprimemo. Po tem merimo, kako smo dobri. Če nam uspe, smo zadovoljni in ponosni, če nam ne, nas lahko še bolj dotolče. Ko nekdo ne izpolni obljubljenega, se lahko počutimo izdano, ponižano, nepomembno, zavrženo, prestrašeno
Bodi pridna!
Zrasli smo s stavki: “Pridna si. Priden si. Zakaj nista pridna? Poglej, kako so drugi pridni!” Z besedami “priden/pridna” so nam sporočali, da smo ustrezni. Redko smo dobili razlago, zakaj to, kar delamo, se obnašamo … ni v redu, niso popravljali našega obnašanja s sporočilom: “Ti si v redu, obnašanje ni v redu,” ampak s sporočilom “Ti nisi v redu.”
Tesnoba 3
Če tesnobo čutimo, je težko, a če strahove še bolj potlačimo, je še težje. Ne izginejo, ampak lahko eksplodirajo. Eksplozija je panični napad. Od kod, kako, nemogoče. Oseba morda resnično ne zazna, da bi bilo v njenem čustvenem svetu toliko narobe. Nima se česa oprijeti, ne čuti ničesar od tega, kar prebere o tem, kar ji povedo … “Ne vem, ne
Tesnoba 2
Sprožilci tesnobe – širša družina V družini ima vsak družinski član svoj “prostor”. Če nas odnos z drugim družinskim članom pomirja, nam polni čustveno posodo, in obratno, pravimo, da imamo ljubečo družino in harmonične odnose. Če temu ni tako, nastajajo trenja med družinskimi člani. Največkrat gre za občutje vrednosti, vidnosti, slišanosti, sprejetosti, pomembnosti. V primarni družini prihaja do konfliktov, pomiritev,
Tesnoba
Tesnoba je neprijetno občutje v prsnem košu. Začne se z rahlim tiščanje in lahko se stopnjuje do občutja, da zmanjkuje zraka. Temu lahko sledi panični napad. Tesnoba je posledica čustvenega neravnovesja v telesu. Premalo samozaupanja – občutja varnosti, moči, občutja, da zmoremo in preveč energije strahu in nemoči. Ko to uravnamo, tesnoba izgine. Tako preprosto je to v teoriji, malo
Izgorelost
Izgorelost je stanje, ko ne moremo več. Izčrpani smo telesno in duševno. Telo nas je opozarjalo, a smo znake spregledali. “Stisni še malo,” odzvanja v nas. “Dokaži se in nehaj jamrat.” “Ne bodi v sramoto.” “Ostali zmorejo bistveno več.” “Bolj se potrudi.” “Več naredi.” “Vse zamočiš.” “Kriv in nesposoben si.” “Bodi prijazen, ustrežljiv, ne smeš se zmotiti, drugače bodo spoznali,
Notranji dialog
Če hočemo skuhati kosilo, se moramo lotiti kuhe. Če kuhati ne znamo, je težko. Lahko si rečemo: “Ok, kuhanje je delo. Če zdaj nekaj delam, bo kosilo narejeno.” In gremo pomiti kuhinjske omarice. Kosila še vedno ni. Pomijemo kopalnico, posesamo, pomijemo po tleh. Kosila še vedno ni. Likamo, pobrišemo prah, damo prat perilo … in še in še, a kosila
Notranji procesi 2
Ko se dlje časa slabo počutimo, se to pozna na naših čustvenih odzivih in telesu. Telesni znaki stresa so se povišan srčni utrip in krvni tlak, potenje, hladna koža, bledica ali zardevanje, napete mišice, lahko pride celo do vrtoglavice, glavobola ali migrene. Če vzrok, stresor ostane, ostane tudi stres. Telo se poskuša do neke mere prilagoditi, je pa še vedno
Notranji procesi
Telo se avtomatsko, brez naše volje odzove na dražljaj. Če se zbodemo ali opečemo, avtomatsko umaknemo roko prej, preden smo razumsko sploh dojeli, kaj se je zgodilo. Živčni končiči pošljejo sporočilo in telo ukrepa. To je avtomatska obramba na dražljaj za preprečitev hujše poškodbe. Ko se znajdemo v nevarnosti, avtomatsko vemo, da pred poplavo zbežimo na visoko, da tečemo stran
Draga Jana,
lani, ko sem bila v stanju akutne tesnobe, sem z Vašo pomočjo naredila ogromen preboj, ogromen napredek. Seansa z Vami je bila pika na i vsega, kar sem znala, spoznala, se naučila o sebi in o drugih (predvsem o sebi) na klasični/-h psihoterapiji/-ah. Vi ste mi dali to, česar mi ni dal noben psihoterapevt, ampak res noben, pravzaprav me sploh niso slišali, razumeli.
Od najine lanske seanse sem psihično, čustveno mnogo bolje. Bila sem v tako zelo slabi koži, ko sva odstranjevali navlako iz moje glave, prsnega kosa… Potem pa, po najini seansi – kar naenkrat se je zgodilo – sem začela sama od sebe iz sebe in s sebe dobesedno metati vse, kar me je dušilo, kar me duši in kar ni moje. Dobesedno sem začutila potrebo po tem, kar se mi do takrat se nikoli ni zgodilo.
In to počnem vsak dan – vedno znova, enkrat bolj, drugič manj uspešno, vsekakor pa lahko rečem, da sem zelo napredovala, kar se tega tiče.
Prebiram Vaše objave na fb – hvala za vse, kar nam dajete! Vsebinsko, sporočilno so objave vrhunske! So točno to, kar bi si želela, da bi sama v preteklosti dobila od psihoterapevtov.
Ste ena tistih redkih oseb, ki so v meni pustile (in ki puščajo) izjemen pečat!
Draga Jana,
lani, ko sem bila v stanju akutne tesnobe, sem z Vašo pomočjo naredila ogromen preboj, ogromen napredek. Seansa z Vami je bila pika na i vsega, kar sem znala, spoznala, se naučila o sebi in o drugih (predvsem o sebi) na klasični/-h psihoterapiji/-ah. Vi ste mi dali to, česar mi ni dal noben psihoterapevt, ampak res noben, pravzaprav me sploh niso slišali, razumeli.
Od najine lanske seanse sem psihično, čustveno mnogo bolje. Bila sem v tako zelo slabi koži, ko sva odstranjevali navlako iz moje glave, prsnega kosa… Potem pa, po najini seansi – kar naenkrat se je zgodilo – sem začela sama od sebe iz sebe in s sebe dobesedno metati vse, kar me je dušilo, kar me duši in kar ni moje. Dobesedno sem začutila potrebo po tem, kar se mi do takrat se nikoli ni zgodilo.
In to počnem vsak dan – vedno znova, enkrat bolj, drugič manj uspešno, vsekakor pa lahko rečem, da sem zelo napredovala, kar se tega tiče.
Prebiram Vaše objave na fb – hvala za vse, kar nam dajete! Vsebinsko, sporočilno so objave vrhunske! So točno to, kar bi si želela, da bi sama v preteklosti dobila od psihoterapevtov.
Ste ena tistih redkih oseb, ki so v meni pustile (in ki puščajo) izjemen pečat!