Sprožilci tesnobe – širša družina V družini ima vsak družinski član svoj “prostor”. Če nas odnos z drugim družinskim članom pomirja, nam polni čustveno posodo, in obratno, pravimo, da imamo ljubečo družino in harmonične odnose. Če temu ni tako, nastajajo trenja med družinskimi člani. Največkrat gre za občutje vrednosti, vidnosti, slišanosti, sprejetosti, pomembnosti. V primarni družini prihaja do konfliktov, pomiritev,

Tesnoba je neprijetno občutje v prsnem košu. Začne se z rahlim tiščanje in lahko se stopnjuje do občutja, da zmanjkuje zraka. Temu lahko sledi panični napad. Tesnoba je posledica čustvenega neravnovesja v telesu. Premalo samozaupanja – občutja varnosti, moči, občutja, da zmoremo in preveč energije strahu in nemoči. Ko to uravnamo, tesnoba izgine. Tako preprosto je to v teoriji, malo

Izgorelost je stanje, ko ne moremo več. Izčrpani smo telesno in duševno. Telo nas je opozarjalo, a smo znake spregledali. “Stisni še malo,” odzvanja v nas. “Dokaži se in nehaj jamrat.” “Ne bodi v sramoto.” “Ostali zmorejo bistveno več.” “Bolj se potrudi.” “Več naredi.” “Vse zamočiš.” “Kriv in nesposoben si.” “Bodi prijazen, ustrežljiv, ne smeš se zmotiti, drugače bodo spoznali,

Če hočemo skuhati kosilo, se moramo lotiti kuhe. Če kuhati ne znamo, je težko. Lahko si rečemo: “Ok, kuhanje je delo. Če zdaj nekaj delam, bo kosilo narejeno.” In gremo pomiti kuhinjske omarice. Kosila še vedno ni. Pomijemo kopalnico, posesamo, pomijemo po tleh. Kosila še vedno ni. Likamo, pobrišemo prah, damo prat perilo … in še in še, a kosila

Ko se dlje časa slabo počutimo, se to pozna na naših čustvenih odzivih in telesu. Telesni znaki stresa so se povišan srčni utrip in krvni tlak, potenje, hladna koža, bledica ali zardevanje, napete mišice, lahko pride celo do vrtoglavice, glavobola ali migrene. Če vzrok, stresor ostane, ostane tudi stres. Telo se poskuša do neke mere prilagoditi, je pa še vedno

Telo se avtomatsko, brez naše volje odzove na dražljaj. Če se zbodemo ali opečemo, avtomatsko umaknemo roko prej, preden smo razumsko sploh dojeli, kaj se je zgodilo. Živčni končiči pošljejo sporočilo in telo ukrepa. To je avtomatska obramba na dražljaj za preprečitev hujše poškodbe. Ko se znajdemo v nevarnosti, avtomatsko vemo, da pred poplavo zbežimo na visoko, da tečemo stran

Kako je, ko pridemo domov? Kako je, ko eden ali drugi stopiva skozi vrata doma? Ali sem slabe volje takoj, ko primem kljuko vrat? Ali me misel na dom že vnaprej potre?   Ali zamere in skrbi povzročijo nemir? Ali mi gre vse na živce? Vzrokov za nerazpoloženje je veliko. Igrače niso pospravljene, pokrov straniščne školjke ni pokrit, po tleh se valjajo nogavice,

Če je vaš “prostorček” varnosti, vrednosti, pomembnosti prazen, ga hočete na silo napolniti. Nihče ga ne more napolniti, dokler sami ne ustvarite temeljev. Karkoli druga oseba naredi, ni dovolj. Ni dovolj in ko se sporečeta, imate še manj, kot ste imeli prej. Lahko dobite “skrbnika”. To so osebe, ki za svojo samopodobo rabijo nekoga, ki je nemočen in od njih odvisen.

Vsak odnos, prijateljski ali ljubezenski, začnemo graditi s prvim stikom. Bolj ko nam je oseba všeč, več pozornosti in časa smo ji pripravljeni posvetiti, in obratno. Če sta osebi v tem usklajeni, ni težav, ni stiske in ni trenj. Je bolj ali manj močna privlačnost in prijetno skupno preživljanje časa. Zatakne se, ko nam je nekdo všeč, mi pa njemu

Zasvojenost z dramo poskrbi, da izberemo partnerja, s katerim imamo lahko veliko drame. Nesrečni smo in hkrati srečni, ne da bi si priznali. Ni nam dolgčas, dogaja se, ves čas lahko na kaj mislimo – na to, kako ni bilo in na to, kaj bomo naslednjič naredili, da bo. Smo v preteklosti ali prihodnosti, le v sedanjosti ne. On ali

V svetem pismu piše: “V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.” Začelo se je z besedo in tudi danes se vse začne z besedo. Beseda je lahko strup ali zdravilo. Z besedami ranimo ali zdravimo. Z besedami razvrednotimo, jezimo, zasmehujemo ali pa tolažimo, obljubljamo, osrečujemo. Vsaka misel je beseda. Tudi čustvo

Vedno imamo najmanj dve možnosti. Od odločitve je odvisno naše življenje in življenje ljudi, ki jih imamo radi. Vsakdanja stiska je stres. Od nas je odvisno, ali se bomo stresa znebili in ga ukrotili ali ga bomo še povečali. To je odločitev. Če smo usmerjeni navzven, odločitev sprejme naš nezavedni um. Um pa obožuje akcijo, dramo, pretiravanje, zavajanje. Natolcuje, izkrivlja