Strah začutimo, ko se ne počutimo varno. Varnost je osnova in tudi v Maslowi lestvici je takoj za osnovnimi potrebami (dihanje, hrana, spolnost …).
Občutje varnosti je v nas, ko imamo dovolj dobro samopodobo in občutje notranje moči.
To pomeni, da zaupamo vase. Vemo, da bomo zmogli ne glede na vse. To čutimo globoko v sebi.
Občutje varnosti nam dajejo tudi ljudje okoli nas. Pradavno obliko bivanja v plemenu smo zamenjali z družino in prijatelji.
Občutje varnosti nam daje naše zdravje in zdravje oseb, ki so nam blizu.
Včasih so se selili na rodovitna in s hrano bogata področja, danes nam to zagotavlja denar. Denar je varnost.
Morala družbe so pravila družbe, kaj je dobro in kaj je slabo, kaj je pravilno in kaj je napačno.
Če se obnašamo po teh pravilih smo in bomo varni.
S posedovanjem stanovanja, hiše, zemlje, potrebnih in manj potrebnih stvari občutimo varnost.
Nezavedno našteto različno močno ovrednoti, zato so nam nekatere stvari pomembnejše od drugih. Nekomu družina v nezavednem pomeni več od denarja, drugemu zemlja pomeni več od preživljanja skupnega časa z družinskimi člani, nekomu so moralne vrednote tako pomembne, da ne odstopa za milimeter, sodi in obsoja, ne da bi poznal ali bi ga zanimale okoliščine …
Osnova, temelj je občutje varnosti v nas.
V meni, v tebi, v nas.
Občutje varnosti je globoko v nas. Če je občutja varnosti premalo ali če nam trenutne okoliščine zamajejo občutje varnosti, se aktivira strah. Strah je obrambni mehanizem, da ne pride do katastrofe.
Strah je opozorilo.
Sprožijo se prepričanja. Cilj prepričanj je zagotavljanje varnosti. A sporočila ne razumemo, ker si ne prisluhnemo dovolj.
Sporočilo je: ” Nisi varen.”
A spontano gremo naprej in hočemo preusmeriti, preložiti in biti rešeni. Zato zahtevamo, prosimo, pričakujemo.
“Spremeni to.”
“Naredi ono.”
“Kriv si.”
“Biti mora tako in ne drugače.”
Manjše kot je občutje varnosti, bolj smo ranljivi in nemočni. Usmerimo se na okolico. Želimo, hočemo, rabimo rešitev. Strah je prevzel nadzor, smo le lutka v njegovih rokah.
Strah postane drama, ki skupaj z umom uživa in nori.
Problem je, ker se takega stanja, takšnih občutij, takšnega razpoloženje navadimo in ne vemo več, da ni “normalno”, da ni ustrezno, da ni smiselno.
Potem nekdo reče: “Daj spremeni nekaj, strah te je, povečaj občutje varnosti, to kar delaš ni v redu, na ta način se bo samo poslabšalo, spusti, zmoreš …”
A mi slišimo samo: “Kolk si ti zanič, nesposoben, neumen, nič ni s tabo, tebi ni pomoči.”
In prepričanja se samo okrepijo: “Ne verjemi, samo slabo ti želi, dober si tak kot si, ne spreminjaj se, bodi ponosen nase, delaj tako naprej, slej ko prej ti bo uspelo, kriv je nekdo drug …”
Zid preko katerega ne more nihče. Ta zid včasih pade šele, ko nimamo več kaj izgubiti. Ko smo na dnu. Ko smo se razleteli na koščke. Če imamo vsaj še malo preživetvenega nagona so koščki ostali celi in se lahko sestavimo, če imamo vsaj še malo moči, se od dna odrinemo navzgor.
Ko smo umirjeni, lahko iz čustev in reakcij zaslutimo, kaj vse je v nezavednem.
Ko pa smo vznemirjeni in v nas divjajo močne čustvene energije, ne vidimo pravega vzroka problema in lahko iz muhe naredimo slona. Slon je slon, simpatična žival, v prispodobi pa neroden, okoren, počasen, zavzame veliko prostora in stvari ruši.
Slon in trgovina s porcelanom ne gresta skupaj.
Slon so prepričanja, ki se aktivirajo zaradi čustvenih energij in mi smo trgovina s porcelanom. In potem je, kar je, in to je lahko burno, naporno, boleče, uničujoče.
Prepričanje je orodje, ki nam pomaga, preživeti, optimalno razumeti sebe in svet. Prepričanje je lahko tudi orožje, s katerim bijemo bitke.
V bitki ni zmagovalca, v vojni so samo poraženci.
Ampak se ne damo. Bitke bijemo vsak dan, z vsem in vsakim, kar ni po naše, kar je v nasprotju z našimi prepričanji, namesto muh imamo polno slonov. Muhe se je lahko znebiti. Res je, da jo težko ujamemo, ampak ko jo, jo skozi okno z lahkoto spustimo na svobodo, prostost. S slonom je bistveno težje. Zlepa ga ne premaknemo.
Če se že premakne gre včasih tja, kjer je najmanj treba in je težava še večja.
Tako da, prosim, imejte muhe. Prvi cilj naj bodo muhe. Ustavite se in ustavite um. Muhe naj ostanejo muhe.
