Telo je prvi dom. Kakor znotraj, tako zunaj ...
Telo je prvi dom. Kakor znotraj, tako zunaj ...
Skupaj sva zato, ker hočeva biti, in ne zato, ker morava biti.
Skupaj sva zato, ker hočeva biti, in ne zato, ker morava biti.
Oh, ti moški
Ne maram predalčkanja, ampak včasih je treba narediti kakšno izjemo. Še vedno sem mnenja in v praksi se vedno znova pokaže kot pravilno, če odgovore na vprašanja iščemo v sebi in ne v drugih ljudeh. “Zakaj to dela, zakaj je tak, zakaj me nima rad, zakaj ne razume, zakaj mu ne morem ničesar dopovedati, kaj naj naredim, da bo drugačen,
Zaupanje
Zaupanje je čustvo, ki pomirja. Z zaupanjem vase čutimo, da smo kos življenju. Zaupanje vase pomirja notranje procese in s tem ohranjamo energijo. Zaupanje v partnerja omogoča, da se lahko poveževa. Čas zaupanje se z leti krepi in zaupanje je temelj varne navezanosti. Z zaupanjem v otroka ga lahko spustimo v svet. Zaupamo v njegove prave odločitve, notranjo moč, sposobnost
“Tisto”
Kadar se dogaja, da nekaj ne teče po naših željah in pričakovanjih, kadar nas nekdo razjezi, užali, prizadene, razočara, iščemo odgovor. Navadno se sprašujemo: »Zakaj?« Zakaj se nam to dogaja, zakaj ravno nam, zakaj nimamo sreče v življenju, zakaj srečujemo moške, za katere se moramo potruditi, jih čakati, se dokazovati … Sprašujemo se, kaj lahko naredimo, da bo drugače, da bo
Maska
“Med iskrenimi ljudmi se nikoli ne zgodi, da zmaga laž,”je nekoč zapela Majda Sepe. Tleče nepredelano razočaranje znova vzplamti. “Ljudje nosijo maske in ne upajo pokazati pravega obraza. Hinavci.” “Če bi bili ljudje iskreni, bi bil svet lepši. Jaz si upam vsakemu povedati vse in zato sem ponosen nase.” “Vsi nosijo maske.” In nad tem se hudujemo. “Ne kažejo se
Čustvena odraslost
Odraslost v grobem pomeni, da smo sposobni skrbeti zase, da smo se sposobni odločati, da smo odgovorni za svoja dejanja. Naloga in dolžnost staršev je otroka pripraviti na samostojno življenje. Idealnega otroštva ni, že optimalno je zaradi različnih potreb otrok in zunanjih dejavnikov relativno težko omogočiti. Odraščanje je proces, ko nemočen, dišeč, srčkan dojenček postane samostojna, zrela, odgovorna odrasla oseba.
Zapuščenost
Zapuščenost je neprijetno čustvo. Odraščanje v čustveno hladni družini povzroči, da močno hrepenimo po sprejetosti in pripadnosti. Problem je, ker je “osnova” zapuščenosti zelo globoka in se grožnje pred zapuščenostjo ne moremo znebiti. Ne glede na to s kako ljubečimi ljudmi smo obdani, globoko v nas še vedno preži strah, da bomo spet ostali sami, spregledani, nikomur pomembni. Ta grožnja
Skromnost
Slovenci smo skromen narod. Ponosni smo na to. Skromnost je vrlina in to vrlino želimo prenesti na otroke. Želimo pridne in skromne otroke. Preziramo ljudi, ki imajo več. Še bolj preziramo ljudi, ki si želijo še več. “Skromnost je lepa čednost. Kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni,” sta pregovora ob katerih smo zrasli. “Ne bahaj se in ne
Toksični odrasli in celjenje ran 2
Če ste odraščali v okolju, ki ni bilo ustrezno za vaš notranji razvoj, vrzite stran vse, kar ste slišali in seznam sestavite na novo. Ožja in širša okolica odraslih – starši, stari starši, strici, tete, odrasli sorojenci, bratranci in sestrične, vzgojitelji, učitelji, duhovščina, prijatelji odraslih, sosedje, znanci so dolžni skrbeti, da s svojimi besedami in ravnanjem ohranjajo dostojanstvo in varnost
Toksični odrasli in celjenje ran
Čustveno stabilnost, oceno lastne vrednosti, občutje notranje moči, zaupanje vase in v življenje zgradimo v otroštvu. Napisala sem zgradimo in ja, zgradimo z materialom, ki nam ga da okolica. Pišemo in beremo, kako težko je živeti s oz. ob človeku, ki toksično deluje na okolico, kako veliko ran, bolečine in škode naredi, kako težka so vsa občutja, ki jih ob
Dvom 2
V odnosu je resnica redko ena sama. Spomnimo se zgodbe o slepih ljudeh in slonu. Šest slepih oseb je srečalo slona. Prvi je otipal okel in je rekel: “Slon je podoben veji.” Drugi je otipal rep in rekel: “Slon je podoben vrvi.” Tretji je otipal trup in rekel: “Slon je podoben steni.” Četrti je otipal nogo in rekel: “Slon je
Dvom
Ali je dvom dobro ali slabo čustvo? Ali dvom škoduje ali koristi? Kakšno je vaše mnenje? Kakšno je vaše prepričanje o dvomu? Ali vam je dvom kdaj koristil ali škodil? Čustva so pokazatelj, so kompas, kaj se v našem življenju dogaja, kako ga doživljamo, dajejo nam potrebno energijo ali pa nam jo jemljejo. Čustva nam pomagajo, da imamo več življenjske
V dobri veri 2
Samopodoba Občutje vrednosti je naša samopodoba. Samopodoba ni samozavest. Samozavest je lahko nabildano prepričanje v glavi, naša samopodoba pa je kljub temu lahko slaba. Oseba z močno samozavestjo in slabšo samopodobo pričakuje pohvale in zahvale. Pričakuje, želi in hoče, da drugi ugodijo njenim željam, da opazijo koliko naredi, kaj naredi in izkažejo hvaležnost in spoštovanje. Samozavestna je, za samopodobo pa
Draga Jana,
lani, ko sem bila v stanju akutne tesnobe, sem z Vašo pomočjo naredila ogromen preboj, ogromen napredek. Seansa z Vami je bila pika na i vsega, kar sem znala, spoznala, se naučila o sebi in o drugih (predvsem o sebi) na klasični/-h psihoterapiji/-ah. Vi ste mi dali to, česar mi ni dal noben psihoterapevt, ampak res noben, pravzaprav me sploh niso slišali, razumeli.
Od najine lanske seanse sem psihično, čustveno mnogo bolje. Bila sem v tako zelo slabi koži, ko sva odstranjevali navlako iz moje glave, prsnega kosa… Potem pa, po najini seansi – kar naenkrat se je zgodilo – sem začela sama od sebe iz sebe in s sebe dobesedno metati vse, kar me je dušilo, kar me duši in kar ni moje. Dobesedno sem začutila potrebo po tem, kar se mi do takrat se nikoli ni zgodilo.
In to počnem vsak dan – vedno znova, enkrat bolj, drugič manj uspešno, vsekakor pa lahko rečem, da sem zelo napredovala, kar se tega tiče.
Prebiram Vaše objave na fb – hvala za vse, kar nam dajete! Vsebinsko, sporočilno so objave vrhunske! So točno to, kar bi si želela, da bi sama v preteklosti dobila od psihoterapevtov.
Ste ena tistih redkih oseb, ki so v meni pustile (in ki puščajo) izjemen pečat!
Draga Jana,
lani, ko sem bila v stanju akutne tesnobe, sem z Vašo pomočjo naredila ogromen preboj, ogromen napredek. Seansa z Vami je bila pika na i vsega, kar sem znala, spoznala, se naučila o sebi in o drugih (predvsem o sebi) na klasični/-h psihoterapiji/-ah. Vi ste mi dali to, česar mi ni dal noben psihoterapevt, ampak res noben, pravzaprav me sploh niso slišali, razumeli.
Od najine lanske seanse sem psihično, čustveno mnogo bolje. Bila sem v tako zelo slabi koži, ko sva odstranjevali navlako iz moje glave, prsnega kosa… Potem pa, po najini seansi – kar naenkrat se je zgodilo – sem začela sama od sebe iz sebe in s sebe dobesedno metati vse, kar me je dušilo, kar me duši in kar ni moje. Dobesedno sem začutila potrebo po tem, kar se mi do takrat se nikoli ni zgodilo.
In to počnem vsak dan – vedno znova, enkrat bolj, drugič manj uspešno, vsekakor pa lahko rečem, da sem zelo napredovala, kar se tega tiče.
Prebiram Vaše objave na fb – hvala za vse, kar nam dajete! Vsebinsko, sporočilno so objave vrhunske! So točno to, kar bi si želela, da bi sama v preteklosti dobila od psihoterapevtov.
Ste ena tistih redkih oseb, ki so v meni pustile (in ki puščajo) izjemen pečat!