Poštenost, odkritost do sebe 2

Če bi bilo okolje drugačno, če bi bili prijazni z mano, če bi imel več denarja, če bi bil zdrav, če bi … ja, bi bilo marsikaj drugače.

Zakaj se mi to dogaja?

Na vse zakaj-e ne dobimo vedno odgovora.

Če podjetje propade zaradi pohlepa lastnika in ostanete brez službe, na to nimate vpliva.

Če se v vas zaleti neodgovoren opit voznik, niste mogli preprečiti tega.

Marsikatero bolezen lahko preprečimo, ne pa vseh. Ni vse v naših rokah.

Odnos ni odvisen samo od ene osebe in včasih se poti razidejo.

Ne glede na to, v kakšni situaciji se znajdemo, pa je odvisno od nas, kako bomo živeli naprej. Vem, da je lahko razpredati, sploh ko sediš na kavču, tolčeš po tipkovnici in ti nič ne manjka.

Teorijo je lahko razlagati.

Ko je težko, je težko, in včasih je edino, kar lahko naredimo, da najprej odpravimo strah, žalost, obup, nezaupanje, jezo … da bomo lažje živeli naprej.

Kako priti do stvari v nezavednem?

Nezavedno je podobno škatlam v kleti ali na podstrehi, kamor smo pred leti spravili uporabne in neuporabne stvari in čez čas pozabili, da tam sploh so, in kaj v teh škatlah sploh je. Zgodi se nam celo to, da enako novo stvar kupimo, ker ne vemo, da jo že imamo nekje spravljeno ali se ne moremo spomniti, kje za vraga je.

Če je teh škatel preveč, lahko zgrmijo na nas in nas poškodujejo.

Pokopljejo nas pod sabo.

Enako je s “stvarmi” v našem nezavednem. Do neke mere gre in nima smisla brskati po nečem, kar ne dela težav in nas ne ogroža. Ko je preveč, zgrmi nad nas. Ni nam jasno, ne vemo od kod, kaj se dogaja, zakaj se ne počutimo dobro, zakaj gre narobe, zakaj razpada, zakaj ne moremo naprej, zakaj odločitve niso prave, zakaj nam peša zdravje, zakaj, zakaj, zakaj …

Nezavedno povezuje “stvari” brez naše volje.

Primer: recimo, da si zlomimo nogo. Nič življenjsko ogrožajočega. Boli. Zelo boli. Urgenca, slikanje, mavec, počitek. Služba odpade, šport odpade. Počivanje, da se kost čim prej zaceli.

Slikca z urgence na FB, sledijo vprašanja, komentarji z ojoj in najboljšimi željami za čim hitrejše okrevanje. Priznajmo, paše. Pozornost paše. Noga boli, ampak pozornost paše.

Nismo sami, nekomu je mar za nas, dogaja se.

Domači so pozorni. Delajo namesto nas, sprašujejo, s čim naj nam olajšajo stanje, če kaj rabimo, če naj nam kaj prinesejo, če … Skrbi jih, hočejo nam olajšati, ker smo jim pomembni in nas imajo radi.

Nezavedno lahko to poveže tako: “Če sem poškodovan, dobim tisto, česar zdrav ne. Pozornost, občutek pomembnosti, vrednosti.”

V nezavednem poškodba pomeni nekaj dobrega, ker napolni naše prostorčke, ki so drugače morda prazni in prosimo ali težimo za pozornostjo. Želimo si zdravo nogo, a procesi v nezavednem zdravljenje upočasnjujejo. Kar nekaj se komplicira.

Če smo zavarovani za primer poškodbe, nas mimogrede prešine misel, da bo z vsakim dnem bolniške znesek višji. Misel odženemo: “Prvo je zdravje. Zdravje je največje bogastvo.”

Ne dovolimo si, ker to razumsko ni naša vrednota. Celo preziramo tak način kalkulacije.

Ker je denar povezan z varnostjo, se ta misel lahko poveže z občutkom varnosti. Misli nismo odgnali stran, ampak v nezavedno. Želimo si zdravo nogo, a procesi v nezavednem zdravljenje upočasnjujejo. Kar nekaj se komplicira.

Če imamo “naporno” službo, nas je zlom noge za nekaj časa rešil dela, ki nas morda spravlja v stisko, reši nas slabih odnosov, hkrati nismo mi krivi, ampak zlom noge. Tako se je pač zgodilo. Želimo zdravo nogo, a procesi v nezavednem zdravljenje upočasnjujejo. Kar nekaj se komplicira.

Ali karkoli zgoraj opisanega velja zame, lahko ugotovim le, če si dovolim biti pošten oziroma odkrit s seboj.

V trenutku lahko zanikam, ali pa se vprašam: “Ali mi je v tej situaciji karkoli všeč?”

Če je res, nas prešine zelo nežen, skoraj nezaznaven občutek potrditve, ki ga v naslednjem trenutku povozi um z močnim občutkom zanikanja.

Znotraj nas se odvija boj med sliko, ki jo želimo imeti o sebi: “Jaz že nisem tak. Nemogoče, da sem to jaz. Da sem preračunljiv, prestrašen, krivičen …”

To je morda del nas, ki ga nočemo – temen del nas.

Ozavestite in sprejmite ga.

“Ja, tudi to sem jaz,” in to si dovolim.

Ljudje smo in ne božanstvo. Ampak vedeli boste, zakaj se morda komplicira in če boste imeli tega dovolj, boste spremenili. Poglobili se boste vase, poiskali čustvo, ki je vezano na željo, prepričanje, ga nevtralizirali in precej hitro boste na nogah.

Spoznajte sebe. Ne bojte se temnega dela. Imate možnost in   priložnost. 

Si čudež življenja in svet brez tebe ne bi bil popoln.

Hvala, ker delite 💖

Share on email
Email
Share on facebook
Facebook
Share on whatsapp
WhatsApp
Share on twitter
Twitter

Komentarji

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Druge objave

Vredna si

Draga vredna in pomembna,

slišana si.

Ali veš, da si čudovita?
Ali veš, da si dovolj dobra?
Ali veš, da je to dovolj?

Pojdiva drugače.

Če bi gledala film svojega življenja kot nepristranski opazovalec, bi rekla:
“To žensko občudujem. Vredna, pametna, sposobna, dovolj dobra, pomembna …”

To si TI. Rada bi, da vidiš sebe v pravi luči. Vredna si, zato ker si. Slišana si. Pomembna si. Si čudež življenja in svet brez tebe ne bi bil popoln.

Nesi to sporočilo dalje. Odnesi ga svoji prijateljici, sestri, znanki. Naj ve, da je tudi ona čudovita, da je čudež življenja.

Objem 🌻
Jana

Hvala, ker delite 💖

Share on email
Email
Share on facebook
Facebook
Share on whatsapp
WhatsApp
Share on twitter
Twitter

Zadnje objave

Čarobni odnos

FB skupina - nadgradnja knjige Čarobni odnos