Ko nekdo ne ravna tako, kot smo si zamislili, smo prizadeti. Ljudje nas prizadenejo in smo ranjeni. Ker rane bolijo, jih nočemo. Zato želimo drugo osebo prisiliti, da ravna drugače. Vzorce poznate: jeza, užaljenost, očitanje, tišina …
Včasih gremo preventivno dlje: “Obljubi, da me ne boš prizadel/a.”
Težka obljuba, ki se je izogibamo, ker preprosto ne vemo, kaj bo življenje prineslo, in ker smo s to obljubo dobesedno ujeti v past. Ne vemo, kaj vse lahko prizadene drugo osebo, a nas vedno znova spomni na to. Ne obljubljajte in ne zahtevajte take obljube. Da vam lažen občutek varnosti in ustavi vaš osebni razvoj.
Če smo uspeli izvleči obljubo, da nas ne bo prizadel/a, lahko po mili volji delamo, kar hočemo.
Druga oseba mora poskrbeti, da ne bomo prizadeti in ranjeni. In če smo, ga/jo spomnimo na obljubo. Nekaj časa to lahko deluje, dokler se ne zgodi točno tisto, čemur smo se želeli z obljubo izogniti. Vse pade v vodo, poruši se, ranjeni smo, celo več, izdani in zavrženi smo, nespoštovani … saj je vendar obljubil/a.
Kaj torej lahko pričakujemo ali zahtevamo od druge odrasle osebe in kaj lahko drugi pričakujejo ali zahtevajo od nas?
Moje osebno mnenje je, da nič. Ne obstaja naravna pravica, da nam karkoli avtomatsko pripada, da moramo dobiti in imeti.
Odnos je pretok čustvenih energij, zadovoljstvo, sreča, ljubezen pa je rezultat tega. Bolj kot veste, kaj je v vas dobro, kaj slabo, kaj vam manjka, kaj hočete od druge osebe ali česa ne morete dati, več možnosti imate, da bodo vaši odnosi dobri. Od drugih ne boste zahtevali in pričakovali, da vam dajo nekaj, kar bi morali najprej dati sami sebi, ne boste ustvarjali drame znotraj in zunaj, neprijetna čustva boste obvladovali in se ob njih lahko zamislili in poiskali rešitve in drugi osebi boste na pravilen način lahko razložili, kaj vam je všeč ali s čem se ne strinjate.
Pravijo, da če med dvema ni prepira, tudi ni ljubezni.
Prepir je nepoznavanje in neobvladovanje čustev, energij, ki se nabirajo in izbruhnejo. Prepir je obtoževanje, nalaganje krivde, očitanje, poniževanje, razvrednotenje drugega … Prepir ustvari novo težavo namesto rešitve.
V vsakem odnosu pride do nestrinjanja, različnih mnenj, drugačnih idej in rešitev je pogovor, sprejemanje drug drugega, razumevanje drugačnosti, sklepanje kompromisov in ves čas vesta, da sta si pomembna.
Zato si lahko prisluhneta in najdeta rešitev, ki je za oba dovolj dobra.
