BEAM metoda, je aktiven proces odstranjevanja stresa, ki ga občutimo kot stisko, jezo, žalost, užaljenost … Prednost je v tem, da sami nadzirate proces, vi odločite kaj in koliko želite odstraniti, vi določate in določite s katero in kakšno energijo naj se napolni vaše telo, vi vnašate frekvenco določene energije v vsako vašo celico, vi ste tisti, ki ocenite, ali je trenutno počutje v redu ali ne.
Ko praznite prsni koš, uporabite domišljijo, uporabite sliko, vizualizirajte. Če je vaša predstava slaba, je dovolj, če se vam samo zdi. Dovolj je, če vam zdi, da “nekaj” zapušča vaše telo. Vizualizacijo sčasoma natrenirate. Za to rabite vajo, vztrajnost in malo discipline.
Je mogoče in je dosegljivo. Dovolj si morate želeti, da boste vztrajali.
Čisto normalen in nič nenavaden se nam ne zdi stavek: “Zmrazi me ob njegovi negativni energiji.” Ta mraz občutite. Pojdite korak naprej in poiščite ta mraz v sebi. Našli boste ledene kocke, ploskve ali leden veter ali hladno, vlažno meglo. Tu se že ustavi. Naj vas ne ustavijo prepričanja, ki ste jih dobili ne vem kje in ne vem kdaj. Um ponuja toliko možnosti, ki jih enostavno ne izkoristimo.
“Izkoristite to, kar imate pred nosom.”
Položeno vam je na pladenj. Ob polnem pladnju dobrot ne boste ostati lačni. Ob ponujenih možnostih niste nemočni, vaše življenje ni odvisno od raznih retrogradnih planetov, lune, usode ali sreče. Če verjamete v to, potem lahko verjamete tudi v to, da lahko sami spreminjate to, kar je v vas. Tu nastopi dvom.
“Ne zmorem, ne znam, ni mogoče, nisem sposoben …”
V življenju ste zmogli bistveno več. Bistveno težje in zahtevnejše stvari ste zmogli kot le uporabiti domišljijo in si reči: “Pa da vidim.” Kaj lahko izgubite? “Poglejte” kaj je v vašem prsnem košu. Biti mora otipljivo, tako ljudje delujemo.
Če vidimo, nam ni treba verjeti.
Če vidimo, gre lažje. Če vidimo, smo lahko aktivni. In domišljija nam to omogoča. Opis čustva je neoprijemljiv. Žalosti ne moremo prijeti, nevrednosti ne moremo prijeti, strahu ne moremo prijeti, zato spremenite v predmet, dim, meglo, tekočino … karkoli. Kot je v pustolovskem filmu vse mogoče, tako je mogoče v naši domišljiji. Uporabite jo, na voljo je.
Vse zgodbe so najprej nastale v pisateljevem umu.
Videl je, slišal je, dogajalo se je v njem, cela zgodba se je sproti odvila v njem in šele nato jo je lahko prenesel na papir. Razlika med njim in vami je le v tem, da si sam ni postavljal preprek, da se to ne da. Poskusite in spustite domišljiji prosto pot. Domišljiji recite:
“Pokaži mi, kaj je v meni, da me tišči, boli, tlači in kvari razpoloženje.”
In videli boste. Ne videli v narekovajih, dejansko lahko vidite v svoji domišljiji, tako kot vidimo dogajanje, predmete v sanjah.
Zmorete, znate, sposobni ste in vredni ste. Predvsem ste pa na varnem. Imate nadzor.