Kako neskončno smo včasih lahko prizadeti, neutolažljivo žalostni, na vso moč razočarani in jezni.

“Čisto nobene hvaležnosti ni več v ljudeh,” užaljeni ugotavljamo. “Dobesedno sem odvržen/a in zavržen/a.”

“Tega si nisem zaslužil/a! Trudim se, vlagam, skrbim, se odpovedujem, trpim, jočem, prosim … pa sploh ne vidi, ničesar ne ceni.”

Pa naj gre za prijatelje, partnerja, njega ali njo, sodelavce ali sorodnike.

“Vedno se potrudim, da le ugodim, ne rabim veliko, spodobilo bi se, da se tudi on/a/i obnaša/jo tako. To si zaslužim! Sploh ji/m ni mar zame, samo nase misli/jo. Važno, da je njemu/njej/njim dobro. Vedno znova izvisim, pusti/jo me na cedilu.”

Drugi, drugi, drugi, on, ona, oni sploh ni važno. Kažemo s prstom – ti si kriv, nehvaležen, slab, nesramen.

“Zaradi tebe sem nesrečen, žalosten, jezen, prizadet …”

“Zaradi tebe me boli in vse se ti bo vrnilo. Bo že karma poskrbela …”

Ta težka čustva so naša. Moja in tvoja.

Ta čustva imajo močno energijo, ki vpliva na naše telo, počutje, misli, reakcije. Če ne bi imeli težkih energij, se ne bi počutili slabo.

A mi se na vse navadimo.

Včasih se tako močno navadimo, da brez tega ne moremo več živeti.

To je kot droga. Rabim nekaj, da se v meni dogaja, da se lahko jezim, da lahko kritiziram, da lahko objokujem, da sem lahko žalosten in nesrečen.

“Ne, ne ne, jaz si tega ne želim,” zatrjuje. “Jaz bi rad živel v miru.”

“Potem se umiri. Ne bojuj se. Spusti. Ni tvoje.”

“Kako? Ne morem biti umirjen/a, sproščen/a, če pa se mi vse to dogaja! A naj kar pustim, da hodijo po meni, da me ponižujejo, kot da sem smet, nihče, zadnji pasji kakec na cesti? A naj kar pustim? O ni šans, jim bom že pokazal/a!”

Ali pa:

“Kako? Ne morem biti, če pa se mi vse to dogaja! A naj kar pustim, da hodijo po meni, da me ponižujejo, kot da sem smet, nihče, zadnji pasji kakec na cesti? A naj kar pustim? Tako me boli, močno sem užaljen/a in žalostna.”

Rešitev je v notranjem miru. Preprosto.

Ko dosežemo notranji mir, dobimo in imamo vse. Tako preprosto je. A samo na prvi pogled.

Prvi ovira je, ker ne verjamemo. “Ne, nemogoče.” Kaj, še se motite?

Druga ovira je, ker smo vpeti v dramo in ne moremo iz nje. “Ne, ne bom dovolil. Boril se bom naprej.” Zakaj se nimate radi?

Tretja ovira je, ker ne spustimo. “Hočem to in nič drugega.” Poglejte koliko lepšega gre mimo vas.

Četrta ovira je, ker je kar nekaj dela. “Ne da se mi več, toliko let že delam na sebi.” Zamenjate način.

Peta ovira je, ker smo neučakani. “Saj so spremembe, samo tega ni nikoli konec.” Tudi umivamo se vsak dan.

Šesta ovira je, ker ne nadzorujemo čustev. “Sem povedala svoje in zdaj se počutim krivo.” Drugi so samo sprožilci nečesa, kar je v nas.

Sedma ovira je, ker si ne zaupamo, nimamo občutja moči, vrednosti, varnosti.

Osma ovira je, ker milimo, da je pretežko.

Deveta ovira je, ker je temeljno prepričanje, da si ne zaslužimo. Tu pridemo do nezavednega. Mi si marsikaj o sebi lahko mislimo in se prepričujemo v glavi. V glavi.

Dokler tega ne čutimo globoko v sebi, je prepričanje v glavi samo nova ovira.

Ovira nas do pravih prepričanj v nezavednem.

Ovir oz. izgovorov je kolikor hočemo. In ovire in izgovori nam koristijo, da nam ni treba storiti, se spremeniti.

Ovire in izgovori nam preprečujejo vpogled vase. Ko se zazremo vase, odkrivamo stvari, ki so neprijetne, ki jih želimo skriti pred svetom in pred samim sabo. Včasih moramo narediti stvari, ki se jih zdaj bojimo.

“Sem ljubezen, pošiljam ljubezen, delujem z ljubeznijo in iz ljubezni.”

Ali res, če se moram v to prepričevati?

Duhovnost je pot k notranjemu miru, samospoznavanje je pot k notranjemu miru, joga je umirjanje telesa in duha, meditacija je umirjanje misli, ljubezen je mir. Vedno imamo najmanj dve možnosti.

Čustveni boj/beg ali čustveni mir.

Izbira je moja, tvoja.

Si čudež življenja in svet brez tebe ne bi bil popoln.

Hvala, ker delite 💖

Email
Facebook
WhatsApp
Twitter

Komentarji

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Druge objave

Vredna si

Draga vredna in pomembna,

slišana si.

Ali veš, da si čudovita?
Ali veš, da si dovolj dobra?
Ali veš, da je to dovolj?

Pojdiva drugače.

Če bi gledala film svojega življenja kot nepristranski opazovalec, bi rekla:
“To žensko občudujem. Vredna, pametna, sposobna, dovolj dobra, pomembna …”

To si TI. Rada bi, da vidiš sebe v pravi luči. Vredna si, zato ker si. Slišana si. Pomembna si. Si čudež življenja in svet brez tebe ne bi bil popoln.

Nesi to sporočilo dalje. Odnesi ga svoji prijateljici, sestri, znanki. Naj ve, da je tudi ona čudovita, da je čudež življenja.

Objem 🌻
Jana

Hvala, ker delite 💖

Email
Facebook
WhatsApp
Twitter

Zadnje objave

Čarobni odnos

FB skupina - nadgradnja knjige Čarobni odnos