Kako učinkovito uničiti razmerje

“Jana, nujno se morava slišati.”

Se slišiva.

“Tako sem prizadeta. Napisala sem mu sporočilo in sva se totalno spičila. Pravi, naj neham težit. A je res tako narobe, če hočem vedeti, zakaj se je včeraj tako obnašal?”

“Kaj pa je bilo včeraj?” vprašam.

“Dobila sem se s frendico. Šli sva na pijačo, in ko sem prišla domov, je bil pred računalnikom. Prav pritisk mi dvigne, ker visi skoz na njem. Vprašala sem ga, kaj bova jedla, pa je rekel, da je njemu vseeno. Njemu je vedno vse vseeno! A jaz naj pa mislim in kuham! Kdo pravi, da moram jaz kuhati?! Prav, sem mu rekla, meni je tudi vseeno in sem naredila solato samo zase. Potem je bil užaljen. Gospod pričakuje, da mu bom stregla spredaj in zadaj. Naj pozabi. Rekel je, da se greva lahko tudi tako. Prav, sem mu rekla. Naj vidi, kako je, če jaz ne kuham za oba. Naj on kdaj kaj skuha. Rekla sem mu, da nisem njegova služabnica. On je meni rekel, da on ni moj bankomat. Kot da nimam svojega denarja. Itak pa zasluži več. Potem je utihnil in spal na kavču v dnevni. Meni se to zdi totalno nespoštljivo. Zjutraj nalašč nisem govorila z njim. Ob desetih sem mu poslala sporočilo in mi je napisal, naj neham težit. Evo, to je to.”

“Hmmm… Kaj si mu pa napisala v sporočilu?”

“Da jaz takega obnašanja ne toleriram, da ni spoštljivo in da naj se opraviči. Postavila sem mu mejo.”

“In on je samo napisal, da nehaj težit?”

“Ne, to je napisal na koncu.”

“Aha, vmes je bilo pa – kaj?”vprašam.

“Napisal je, da če že delam večerjo, da bi lahko naredila za oba. Potem sem mu napisala, da dokler se bo tako obnašal, ne bom kuhala za oba. In ni odgovoril. Dal me je na ignor in tega ne prenesem. Čez pol ure sem mu ponovno napisala, da se kretensko obnaša in da jaz z njim nimam več kaj početi. Da mora biti ženska kraljica in da pričakujem, da se bo tako obnašal. In on mi napiše, naj se pomirim, ker je na sestanku. Jaz naj se pomirim??? Jaz??? Čisto vedno se mi to zgodi. Ti tipi so brezčutni. Samo nase mislijo. Napisala sem mu, da ga imam dovolj. Dovolj imam njega in njegovega računalnika. Da sem razočarana in da me ne razume. Da se ne potrudi, da bi mi prisluhnil in ugotovil, da se premalo potrudi in premalo vloži v najino razmerje … “

Sledilo je še nekaj podobnih stavkov. In na koncu odgovor, naj neha težiti.

Scenarij je izmišljen in vsaka podobnost z resničnimi osebami je zgolj naključna.

Če hočete dokončno uničiti svoje razmerje, uporabljajte sporočila.

Sporočila so namenjena temu, da se na kratko zmenimo tehnične stvari (kje si, kdaj pridem, zamujam, zakompliciralo se mi je, ali lahko ti …) in vzdrževanju pozornosti in izražanju nežnosti.

Sporočilo ali dva na dan  v smislu – kako je lepo s tabo, komaj čakam, da te vidim z dodatkom srca, poljuba, objema.

In to je to.

Konec.

Ne 15 sporočil na dan med službo.

Ne 50 stavkov v enem sporočili.

Ne razčiščevanje včerajšnjega dne.

Dolgo sporočilo nima ne repa ne glave.

Še slabše je, ko vsak stavek pošljemo posebej.

Ko bruha iz nas in vse to pošljemo naprej.

Takoj je treba rešiti samo življenje.

Vse ostalo lahko počaka.

Nič ni tako nujnega, da je treba sporočiti zdaj in takoj.

Sporočila so namenjena kratkim sporočilom in ne debatiranju ali razčiščevanju. Tudi če uporabljamo simbole, so lahko narobe razumljeni. V službi delamo in nima in nimamo vedno možnosti, da takoj odgovori(mo).

Pogosto že čakanje na odgovor sproži nov vihar jeze ali užaljenosti.

Ko ne moremo več čakati, ponovno pošljemo sporočilo, ki ni več prijazno.

Ne more biti. V stiski napisano sporočilo, pa naj se ta kaže v obliki jeze ali užaljenosti ali sarkazma, ni v redu. S tem več pokvarimo kot uredimo.

Najprej se umirimo. 

Znotraj.

V sebi.

In potolažimo.

Kako je to težko, boste videli, ko boste to hoteli narediti.

Um divja, rane so nove, žive in bolijo, občutja osamljenosti, nepomembnosti, prezrtosti, nevrednosti se kopičijo.

Strahovi imajo svoj žur z umom in egom.

Čustveno ugrabljeni smo brez nadzora nad sabo, kompas je pokvarjen, logika odpove, razum je stisnjen v kot.

To je popoln recept za uničenje razmerja.

Procesov za umirjanje sebe je veliko. Jaz vam ponujam enega, ki je enostaven, hiter in učinkovit, ker pokriva celotno čustveno področje.

Poglejte, kaj je vaše in kaj ni.

Vrzite ven vse čustvene energije, ki v vas divjajo.

Ukrotite um in ego.

Znebite se strahov.

Potolažite vse ranjene in prizadete osebe v sebi.

Kdaj kaj naredimo, se s časoma naučimo, ker vse hitreje in učinkoviteje.

Vem, ponavljam se in je že dolgočasno. Marsikdo bo to prebral in zamahnil z roko. Nekdo bo tako naredil.

In pišite. Pišite zase. Dajte ven vse, kar vas teži, kar bi radi povedali, samo nikomur ne pošljite. To je vaše. Lažje vam bo in situacijo boste čez nekaj ur videli drugače.

Nesporazume se rešuje s pogovori v dvoje.

Če se vam zdi, da v pogovoru ne najdete pravih besed, da ne znate ali zmorete povedati, kar si želite, če vaju preveč prevzamejo strasti in si nehote skačeta v besedo, potem napišite mail.

Pišite o sebi. Kaj se počutite, kako razumete, kako vi vidite vse skupaj. Pišite, ko ste umirjeni. Potem za kakšen dan odložite, ponovno preberite, popravite, če se vam zdi, da kaj ni dovolj jasno ali razumljivo, čez uro ali dve ponovno preberite, in ko ste z napisanim zadovoljni, pošljite. Vse ste naredili po najboljših močeh in po premisleku.

In čez nekaj časa bom dobila sporočilo:

“Jana, to je čudež. Ne morem ti povedati, kako se imava lepo, kako se imava dobro, kako dobro se razumeva in kako z lahkoto se dogovoriva.”

Včasih mi dovolijo, da objavim, največkrat pa ne. Bojijo se, da jih kljub anonimnosti kdo spozna. In takrat ne objavim.

V varnem razmerju ne tekmujemo, se ne dokazujemo, ne postavljamo meja in ne izstavljamo računov za stvari, ki jih ni nihče naročil.

Ljubezensko – partnersko razmerje živimo. To ni projekt, naloga, delo, ker se bomo nekega dne naveličali, ker je prenaporno.

Poleg tega za delo pričakujemo nagrado.

Ljubezensko – partnerski odnos je lahkotnost razumevanja in ne poligon dokazovanja, kjer se ne vrti vse okoli nas ali njega.

Ljubezensko – partnerski odnos je stanje, v katerem dajemo in prejemamo z lahkotnostjo brez merjenja.

Pot do tega je včasih lažja, včasih težja, odvisno od naših prepričanj in od tega, koliko smo se pripravljeni ukvarjati s sabo.

Rešitev je v tem, da očistimo neustrezne vzorce v nezavednem.

To nam omogočajo vsakodnevni sprožilci. Sprožilci so darilo življenja in najboljša stvar tistega dne.

Sprožilci nam omogočajo, da bomo iz dneva v dan mirnejši. Začnemo lahko z vprašanjem:

“Ali sploh vem, kaj je notranji mir? Ali vem, kako se občuti notranji mir? Ali sem notranje miren in pomirjen?”

Ne ukvarjajte se z njim ali njo, kaj misli, česa ne misli, zakaj se ne spremeni, zakaj je tak … najprej se pomenite s sabo.

Postanite si pomembni.

Ne dovolite, da ste ujetniki čustev, občutij, energij, ki so v vas.

Telesu privoščite počitek ali zmerno aktivnost namesto grobega priganjanja, umirite um in se pohvalite namesto kritizirajte, razbremenite srce bremen, ki se nalagajo nanj. 

Zadihajte in zaživite svobodno, lahkotno, prijetno, prijazno, ljubeče.

Si čudež življenja in svet brez tebe ne bi bil popoln.

Hvala, ker delite 💖

Email
Facebook
WhatsApp
Twitter

Komentarji

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Druge objave

Vredna si

Draga vredna in pomembna,

slišana si.

Ali veš, da si čudovita?
Ali veš, da si dovolj dobra?
Ali veš, da je to dovolj?

Pojdiva drugače.

Če bi gledala film svojega življenja kot nepristranski opazovalec, bi rekla:
“To žensko občudujem. Vredna, pametna, sposobna, dovolj dobra, pomembna …”

To si TI. Rada bi, da vidiš sebe v pravi luči. Vredna si, zato ker si. Slišana si. Pomembna si. Si čudež življenja in svet brez tebe ne bi bil popoln.

Nesi to sporočilo dalje. Odnesi ga svoji prijateljici, sestri, znanki. Naj ve, da je tudi ona čudovita, da je čudež življenja.

Objem 🌻
Jana

Hvala, ker delite 💖

Email
Facebook
WhatsApp
Twitter

Zadnje objave

Čarobni odnos

FB skupina - nadgradnja knjige Čarobni odnos