V odnosih pogosto igramo vloge. Erik Bern je opisal to igro in opredelil tudi vloge. V igri nastopa žrtev, rešitelj in preganjalec.

Včasih smo žrtev, saj nas ljudje ne razumejo, ne spoštujejo, ne slišijo, nimajo za nas čas, nam ne odgovorijo ali odpišejo po naših pričakovanjih, v službi nam nalagajo preveč dela, otroci ne ubogajo, vreme je slabo, polna luna je …

Smo tudi rešitelji, ko tolažimo ljudi, jim pomagamo, jih kam peljemo, govorimo z njimi, čeprav nimamo časa, jim ponujamo rešitve, jih bodrimo, delamo namesto njih …

Končno smo tudi preganjalci, ko povemo, da nas ne cenijo, da si tega nismo zaslužili, da z nami grdo ravnajo, ko se maščujemo, jim nagajamo, zbadamo, se kujamo, se pustimo prositi, ne odpuščamo in vedno znova serviramo preteklost …

Koliko so te vloge škodljive, je odvisno od količine in intenzitete, prekinemo pa jih lahko šele, ko si jih priznamo in se jih zavedamo.

Pride dan, ko res paše, da se malo smilimo sami sebi. Čisto zares včasih paše, da smo malo nesrečni, ker ljudje in svet tako grdo ravna z nami. Malo potarnamo, pojokamo, pokličemo prijatelja ali potožimo partnerju. Če se vloge zavemo, lahko zavestno z njo zaključimo.

Potolažimo notranjega otroka, obrišemo solze, pogledamo kaj dobrega pravzaprav imamo in si rečemo, rešil bom tudi to, saj zmorem.

Paše tudi, ko nekomu pomagamo, smo mu v oporo, zaradi nas se počuti bolje, morda smo ga celo česa obvarovali, ga rešili, mu polepšali dan. Počutimo se dobro tudi mi.

Ko se naberejo neustrezne energije v nas, paše biti tudi preganjalec. Na ta način se teh energij na enostaven in lahek način znebimo. Jasno povemo, da tako ne gre več naprej, da nas samo izkoriščajo, da tega ne dovolimo več, da izkoriščajo našo dobroto, sočutnost, vse kar za njih naredimo, pa tako malo od njih pričakujemo, pa še tega ne dobimo in zdaj bo drugače, bodo že videli, ker so slabi, brezčutni, hudobni … skratka vse najslabše in nevredni.

Vlog se naučimo v otroštvu in morda ne znamo živeti brez te dinamike.

Pogosto jih menjamo, nekaj časa smo žrtev, potem smo rešitelj, pa preganjalec, pa spet rešitelj in žrtev … in ves čas se nekaj dogaja, ni dolgčas, so vzponi, so padci, le mirnega, tihega ravnovesja, harmonije ni.

Od teh vlog lahko postanemo odvisni, ne da bi vloge same prepoznali.

Vloga žrtve nam prinese sočutje okolice. Ljudje nas poslušajo, sočustvujejo z nami, nam pomagajo, so pozorni.

V vlogi starša, ti otrok moj, si moje edino veselje, edina moja sreča v življenju, tako sem ponosen nate, ne vem, kaj bi brez tebe, zato me moraš imeti rad in otrok se trudi, da bo osrečil starša in se nauči napačnega vzorca.

Čez čas preklopimo v vlogo rešitelja, nekoč bo partner spoznal, kako velika je moja ljubezen, če bom dovolj potrpela, bo sprevidel, moja ljubezen naju bo rešila …

Preplavi nas ljubezen do otroka in mu za kratek čas vse dovolimo, ko pa naredi čisto malo drugače, kot je v naših pravilih, preklopimo na preganjalca in mu prepovemo vse, zahtevamo, da nas spoštuje, saj smo starši, kričimo nanj, ga ponižujemo in razvrednotimo.

V partnerskem odnosu morda šele v vlogi žrtve začutimo vso ljubezen do partnerja, tako zelo, močno ga ljubimo, ko dovolimo, da z nami grdo ravna.

V igri dveh odraslih oseb je dinamika izrazitejša, sprejemamo sladka opravičila, pridemo na vrsto za preganjalca in očitamo vse, kar se je nabralo v preteklosti.

Zgoraj napisano je precej šablonsko in posplošeno, opazujte pa, kaj se je v vas zgodilo po prebranem. Zanikanje, ogorčenje, strinjanje … smisel branja katerega koli teksta je, da ozavestite svoje občutke. Le takrat jih lahko šele predelate.

Dinamika igre je najmočnejša, če so prisotne vsebine različnih osebnostnih motenj.

Da v tak odnos vstopimo, je vzrok v želji, potrebi po drami. Ne da bi si to zavestno želeli, a v podzavesti, v nezavednem so receptorji, ki nas vlečejo k človeku/ljudem, kjer bomo to dobili.

Ženske, ki sem jih vodila skozi proces ozaveščanja, spreminjanja, ki živijo v res lepem, prijetnem, ljubečem, razumevajočem, spoštljivem razmerju, mi po letih takšnega umirjenega življenja pravijo, da jim še nikoli ni bilo tako lepo, a da jih včasih prime, da bi iz čistega nič znorele, da bi se le kaj dramatičnega dogajalo.

To je kot droga, ko te vedno znova in znova vleče, da bi poskusil samo še enkrat.

Ljudje, ki ustvarjajo dramo, se navadno tega ne zavedajo, zato z njo tudi ne morejo prekiniti. Kot narkoman, ki rabi drogo, tako nekateri ljudje rabijo dramo.

Osebe, ki izstopijo iz toksičnega razmerja s čustvenim manipulatorjem lahko zadihajo in zaživijo mirneje, nekateri pa se ne počutijo najbolje, ker jim nekaj manjka.

Dramo kreirajo naprej.

V odnosu s čustvenim manipulatorjem so bili v podrejenem položaju, večno krivi, se opravičevali in ves čas so se trudili, da bi dokazali, da so dovolj dobri, da si zaslužijo pozornost, priznanje, ljubezen. Tu ne gre le za partnerske odnose. Čustveni manipulator je lahko tudi prijatelj, šef, sodelavec.

Ob izstopu iz drame zanihajo na drugo stran. Zmagoslavje, ki je upravičeno, olajšanje, končno so zbrali moč in pogum, končno so svobodni. A nekaj manjka.

Še vedno manjka to, zaradi česar so se sploh zapletli z manipulatorjem.

Ljudje mi včasih rečejo: “Zdi se mi, da sem magnet za takšne ljudi.”

In točno tako je. Želijo priznanje in dobijo nekoga, ki jim tega ne da. To je tista draž, cilj, ki ne sme biti nikoli dosežen, zato jim ljudje, ki niso manipulatorji, niso zanimivi. Dolgočasni so, previdljivi, preveč prijazni: “Joj, kar iz hlač bi ga stresla, da bi se le kaj dogajalo,” slišim. Nočejo več manipulatorja, a brez drame ne morejo živeti.

Zato jo ustvarijo sami.

Še vedno so v vlogi žrtve, da lahko razlagajo, kako grozno in hudo je bilo v preteklosti. Res je bilo. Dokler jih okolica posluša, podpira tolaži in jim daje občutek vrednosti, občutek, da so pogumni, so srečni. Imajo pozornost in priznanje. Kakor hitro pa nekdo ne sodeluje več, postanejo preganjalci.

“Ne veš, kako hudo je, če tega nisi doživel.” To je tisti zadnji stavek, zadnje orožje, ki ga uporabijo, ko so izčrpali ves arzenal. Če ta stavek prevedemo, če poslušate, kaj vam ta oseba sporoča in ne govori, se glasi: “Toliko sem pretrpela in ti mi hočeš to izničiti. Tega ne dam. Končno sem naredila nekaj, na kar sem ponosna. Končno sem v centru pozornosti.”

Dokler se osebe z njimi strinjajo, jih v njihovi vlogi podpirajo, so zadovoljni.

Če začutijo, da nekdo njihove vloge ne podpira, postanejo precej hitro napadalni in agresivni.

Ko beremo članke o čustvenih manipulatorjih, redko zasledimo, kako si lahko oseba pomaga. Samo razumevanje in sočutje je premalo, ker se bo slej ko prej spet zapletla z nekom, ki ji bo dal to, česar ne zna dati sama sebi.

To, da je dovolj dobra, da ni kriva, da se ji ni treba vedno opravičevati, da se ji ni treba bati življenja, ji je treba pokazati in jo naučiti.

Tega nihče ne dobi zunaj sebe, to lahko mora dati najprej sama sebi.

Vse pohvale, vsa priznanja, vsa pomembnost, ki jih dobi od okolice, padejo v brezno brez dna, v črno luknjo. Ne glede na to, kako so ljudje do nje prijazni, spoštljivi, dobri, bo vedno našla nekaj, kar ne bo v redu, samo zato, da dobi dramo. Drama jo napolni z energijo, ki ji ne koristi, a jo vsaj čuti. Zato je najprej treba narediti prostorček v sebi, kjer se pohvale, lastna vrednost, pomembnost lahko naberejo. Če tega niso naredili starši v otroštvu s pravim odnosom do otroka, lahko sami naredijo v odrasli dobi.

Samospoznavanje je pot k osebnostni zrelosti, k drugačnemu razumevanju sebe in drugih. To je življenje. In življenje je lepo in odnosi so enostavni, ko na mesto postavimo določene stvari v sebi.

 

Si čudež življenja in svet brez tebe ne bi bil popoln.

Hvala, ker delite 💖

Email
Facebook
WhatsApp
Twitter

2 thoughts on “Vloge”

Komentarji

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Druge objave

Vredna si

Draga vredna in pomembna,

slišana si.

Ali veš, da si čudovita?
Ali veš, da si dovolj dobra?
Ali veš, da je to dovolj?

Pojdiva drugače.

Če bi gledala film svojega življenja kot nepristranski opazovalec, bi rekla:
“To žensko občudujem. Vredna, pametna, sposobna, dovolj dobra, pomembna …”

To si TI. Rada bi, da vidiš sebe v pravi luči. Vredna si, zato ker si. Slišana si. Pomembna si. Si čudež življenja in svet brez tebe ne bi bil popoln.

Nesi to sporočilo dalje. Odnesi ga svoji prijateljici, sestri, znanki. Naj ve, da je tudi ona čudovita, da je čudež življenja.

Objem 🌻
Jana

Hvala, ker delite 💖

Email
Facebook
WhatsApp
Twitter

Zadnje objave

Čarobni odnos

FB skupina - nadgradnja knjige Čarobni odnos