Ko bi ga utopili v žlici vode

Se zgodi.

Da bi ga najraje utopili v žlici vode.

Ko ni po naše ali ker se ni držal dogovora.

Slaba volja, prepir ali tišina so na vidiku.

Ali to karkoli reši?

Bo drugače?

Bo naslednjič “ubogal”?

Ali res hočem, da uboga? Pa naj gre zanj ali zanjo.

En trdi, da sta se zmenila drugače, drug trdi, da se lahko premisli, če pridejo vmes takšne ali drugačne stvari. Tu se kaže odnos med dvema osebama – koliko se razumeta in koliko sta si pomembna.

Razumevanje in pomembnost gradita, ko je lepo, ko je mirno. Preživita del dneva skupaj, samo bežno srečanje med vrati kopalnice zjutraj in zvečer je premalo.

Vsak dan se malo po malo spreminjamo.

Če se ne pogovarjamo, se izgubimo. Čez čas se skoraj ne poznamo več. Preveč smo bili vpeti v vsakdanje zahteve življenja, da nam je zmanjkalo časa drug za drugega.

Gre za lestvico vrednot.

Kaj je meni važno, kaj je meni pomembno? Temu namenimo čas, delo, denar.

Kakšna je moja lestvica?

Ali vem?

Ali sem sploh kdaj na to pomisli?

Ali svoj prosti čas porabim tako, kot želim, kot se mi zdi pametno ali kar naprej delam stvari, ki me pravzaprav ne veselijo, jih pa moram, ker me žene občutek dolžnosti, skrbi, slabe vesti, krivde? Ker me preganjajo demoni in strah?

Kje je meja, kdaj lahko rečem da ali ne?

Ali imam to možnost?

Ali dajem sebi to možnost?

Ali se odpovedujem in vlagam v odnos, pa katerikoli že?

Potem se nabira in nabere, ker ne dobimo želenega in pričakovanega. Toliko smo dali in tako malo ali nič dobili.

In izbruhnemo ali utihnemo zaradi malenkosti.

V drami smo, ki spet ne koristi.

In morda celo ne moremo ven.

Potem se drame navadimo.

Ne vemo več, kako je živeti v miru, brez stresa in pretresov.

Utrujeni smo.

Vsak dan bolj.

Stiska, strahovi, slaba volja, razočaranja, skrbi …

Spreminjanje drugega ne deluje. Ti postani to in tak.

Iz meseca v mesec, iz leta v leto.

Sčasoma ne zmoremo več tempa in popustimo. Popustimo tam, kjer je najmanj primerno.

Bo že kako. In kako potem tudi je. Ta potem navdano prinese še več skrbi, slabe vesti, stresa. Iz enega kroga gremo v drugi krog.

Osredotočimo se na svoja pričakovanja, zahteve, upe, hotenja.

Traja, da to spoznamo, da se s tem soočimo, da si priznamo in da predelamo. To je naše in to je naša odgovornost.

Spremenimo sebe in življenje bo lepše.

Si čudež življenja in svet brez tebe ne bi bil popoln.

Hvala, ker delite 💖

Email
Facebook
WhatsApp
Twitter

Komentarji

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Druge objave

Vredna si

Draga vredna in pomembna,

slišana si.

Ali veš, da si čudovita?
Ali veš, da si dovolj dobra?
Ali veš, da je to dovolj?

Pojdiva drugače.

Če bi gledala film svojega življenja kot nepristranski opazovalec, bi rekla:
“To žensko občudujem. Vredna, pametna, sposobna, dovolj dobra, pomembna …”

To si TI. Rada bi, da vidiš sebe v pravi luči. Vredna si, zato ker si. Slišana si. Pomembna si. Si čudež življenja in svet brez tebe ne bi bil popoln.

Nesi to sporočilo dalje. Odnesi ga svoji prijateljici, sestri, znanki. Naj ve, da je tudi ona čudovita, da je čudež življenja.

Objem 🌻
Jana

Hvala, ker delite 💖

Email
Facebook
WhatsApp
Twitter

Zadnje objave

Čarobni odnos

FB skupina - nadgradnja knjige Čarobni odnos