Želimo varen, prijazen, prijateljski, razumevajoč, ljubeč odnos. A odnos je velikokrat vse drugo kot to.
Je boleč, stresen, naporen. In ostajamo sami, nerazumljeni, brez podpore in z veliko čustvene bolečine. Počutimo se krivi, sami, čutimo osramočenost in nevrednost.
Odnosa ne moremo spremeniti z borbo in dokazovanje.
Odnosa ne bomo spremenili z begom, poslušnostjo in pridnostjo.
Tudi če odnos končamo, bo naslednji odnos verjetno ravno takšen ali še slabši, samo obraz bo drug.
Za spremembo najprej rabimo uvid. Uvid v to, kaj res in kaj ne. Kakšno obnašanje je sprejemljivo in kakšno ne. To je namen prvega dela knjige Ko ljubezen boli ali toksična oseba in jaz.
Ni normalno in ni naravno, da s strahom hodite domov.
Ni normalno in ni naravno, da se bojite naslednjega izbruha.
Ni normalno in ni naravno, da ste za vsako malenkost krivi.
Ni normalno in ni naravno, da ste odgovorni za dejanja drugih ljudi.
Ni normalno in ni naravno, da poslušate, kako ste slabi.
Ni normalno in ni naravno, da skočite in naredite takoj, ko nekdo nekaj reče.
Ni normalno in ni naravno, da se vedno znova zagovarjate.
Še bi lahko naštevala.
Osebnost je vse, kar smo. Je edinstvena celota telesnih, duševnih in vedenjskih lastnosti in značilnosti, po katerih se razlikujemo od drugih ljudi.
Na to pa včasih pozabimo in mislimo, da so vsi ljudje kot mi.
Mislimo, da mislijo kot mi.
Mislimo, da čutijo kot mi.
Mislimo, da se počutijo kot mi.
Mislimo, da so kot mi.
Po drugi strani pa se primerjamo in nikakor ne moremo biti takšni kot oni, pa bi radi bili.
Oni so boljši.
Oni so sposobnejši.
Oni nimajo težav.
Oni nimajo stisk.
Oni so uspešni.
In srečni.
In brez skrbi.
Ne eno ne drugo ni resnično. Sta dve skrajnosti in dve različni mnenji.
Včasih smo zaprepadeni, kako lahko nekdo tako ravna, to reče, tako naredi.
»Jaz ne bi mogla tako. To ni primerno. To je nesramno. To je zame ponižujoče.«
Naslednjič se obtožujemo, zakaj smo takšne izgube, ko pa gre vsem drugim lepo. Vse jim uspe. Imajo srečno družino. Lep dom. Dobro službo. Uspešno kariero.«
O tem pišem v drugem poglavju knjige. Spoznajmo sebe in spoznajmo različnost.
Zakaj se toliko ukvarjam s krivdo, zakaj čutim toliko čustvene bolečine, zakaj drugi lahko navezujejo stike, zakaj sem magnet za kretene, zakaj, zakaj, zakaj …
Tretji del knjige sem posvetila odnosom. Ljubezen je več kot to, da nekomu rečemo »Ljubim te.«
V »Ljubim te« so vpeta tudi hotenja. Z osnovnimi hotenji pripadnosti, zaupanja, vrednosti, svobode in pristnosti se rodimo in jih zadovoljimo v otroštvu. Starši otroku zadovoljijo hotenja do te mere, da so dovolj izpolnjena, uravnovešena in da v odrasli dobi ne delajo težav.
Odraščanje v neustreznem in toksičnem okolju pa tega ne omogoča in so neizpolnjena hotenja v odrasli dobi premočna. Takrat nastopi JAZ HOČEM – TI MORAŠ.
Ko v odnosu ena oseba na drugo osebo pritisne z JAZ HOČEM – TI MORAŠ, vsaj eni osebi v odnosu ni več dobro. Ljubezen dobi rano. In drugo in tretjo in tako ljubezen počasi umre.
Ni več LJUBIM TE.
Odnos med starši in otroki ni več prijeten.
Prijateljski odnos ni več prijeten.
Odnosi v službi niso več prijetni.
Prizadeti smo lahko celo zaradi znancev in celo neznancev.
V tretjem delu boste spoznali svoja hotenja. Lahko boste preverili, kako močna so, kako vlivajo na vaše odnose, kakšna razlika je med moškimi in ženskimi hotenji.
Bolje boste razumeli sebe.
Bolje boste razumeli druge ljudi.
Pet temeljnih opisov vam bo dalo odgovore o družini, partnerstvu, moči, izbiri in sprejemanju sebe.
Če želite imeti dobre odnose, spoznajte sebe. V knjigi je veliko odgovorov na ZAKAJ. Odgovori so tudi na KAKO in KAJ.
Dober odnos je, ko se počutimo varno, pomirjeno, sprejeto brez omejitev. Lahko sem JAZ.
Na koncu knjige Ko ljubezen boli ali Toksična oseba in jaz sem napisala, da so odnosi enostavni.
Odnos je enostaven, ko poznamo sebe in ko druga oseba pozna sebe. Ko sta lahko JAZ. Do tega pelje pot. Pot branja, premišljevanja, razumevanja, AHA momentov, sprejemanja sebe, odpuščanja sebi do samopomiritve in občutenja JAZ HOČEM – JAZ LAHKO.
