Vsak dan sprejemamo odločitve. Vsako naše dejanje ali ne dejanje je odločitev, misli in čustva določajo odločitve. Večine tega se niti ne zavedamo, le nekega dne se znajdemo v situaciji in ni nam jasno, kako se je lahko to zgodilo.
Predstavljajte si, da z vsako mislijo in z vsakim dejanjem naredite en korak. Z vsakim korakom pridete v križišče, kjer imate najmanj dve poti. In zdaj izračunajte po koliko različnih cestah lahko greste. Vsaka vas pripelje do drugega cilja, drugačnega spoznanja, drugačnega počutja in posledično drugačnega dejanja.
Ni ena pot prava in druga napačna, pravim le, da so poti različne.
Večino korakov vodi naš notranji zemljevid, korake določajo naša prepričanja, razumske in čustvene odločitve. Zato je pomembno, da poznamo sebe.
Poglejmo odnos prijateljstva.
Pravimo, da imamo prave prijatelje, iskrene prijatelje, prijatelje na katere se lahko zanesemo, imamo prijatelje, ki mislijo tako kot mi in jih imamo zato radi. Imamo najboljše prijatelje, neiskrene prijatelje in prijatelje, ki so nas razočarali. Praviloma je tako, da s prijatelji preživljamo prosti čas, klepetamo po telefonu, se podpiramo. To je naša odločitev.
Prijateljem smo vedno na voljo, dokler so na voljo tudi oni nam. To je naša odločitev.
Lahko smo jim na voljo tudi, ko oni niso na voljo nam. To je naša odločitev.
Kar ni v skladu z našimi prepričanji in pričakovanji, ko nas prizadenejo, nas razočarajo, smo užaljeni in jim povemo, da smo prizadeti in da nam ni prav in dobro. To je naša odločitev.
Dokler imamo od prijateljev korist, je vse lepo in prav in potem ne več.
Verjamem, da ste mnogi sedaj skočili pokonci od ogorčenja. Imeti od nekoga korist je vendar tako grdo. Oseba, ki sklepa prijateljstva na podlagi koristi, le tega ni vredna.
Poglejmo drugače. Zakaj je oseba, ki trdi, da goji iskrena in nesebična prijateljstva boljša od osebe, ki pravi, jaz dobim veliko od tebe in ti dobiš veliko od mene, obe imava korist druga od druge?
Zakaj in kdo nam je vcepil prepričanje, da so prijateljstva brezpogojna?
Seveda trajajo prijateljstva deset, dvajset, petdeset let. Seveda so ljudje, ki pravijo, da prijatelji ostanejo, partnerji pa gredo. Seveda včasih poznamo prijatelje bolje kot osebo, ob kateri se leta in leta zbujamo, jo ljubimo, svoje misli pa delimo s prijatelji.
Ohranite in ohranjajte prijateljstva.
Namen tega teksta je le to, da se poglobite vase, da ozavestite nov del sebe, da morda pridete do novega spoznanja.
Mi odločamo – zavedno ali nezavedno.
Od ljudi, pa naj bodo to prijatelji, sorodniki, otroci, sodelavci ali naključni znanci nekaj pričakujemo, nekaj želimo dobiti v povračilo. To je naša odločitev.
Če temu ne bi bilo tako, forumi ne bi bili polni naslovov “Prijateljica me je razočarala, Zakaj sem vedno jaz tista, ki jo kličem? Zakaj je šla na izlet, ne da bi mene povabila zraven?”
Kako nas lahko nekdo razočara, če ničesar ne pričakujemo? Zakaj smo razočarani, če gojimo iskreno prijateljstvo? Zakaj smo prizadeti, če prijatelje sprejemamo brezpogojno? Zakaj odnos zapakiramo v prijateljstvo in pričakujemo, da nam bo brezplačno zašila obleko ali prijatelj popravil avto?
Ali je res tako slabo, če si priznamo, da imamo od prijateljev korist?
Nalašč sem ponovno napisala, da bolj zbode v oči.
Kakšne koristi imamo lahko od njih razen lepe obleke in popravljenega avta?
S prijatelji nismo sami. Dober občutek, kajne?
Prijatelji nam dajo občutek, da smo pomembni.
S prijatelji se počutimo dobro.
Dobimo občutje pripadnosti.
Zmanjša se občutje osamljenosti.
Počutimo se varno.
Prijatelje razveseljujemo z drobnimi pozornostmi in se ob tem dobro počutimo.
Njihovo veselje in zahvala krepita naše občutje sreče, pripadnosti in vrednosti.
Pričakujemo njihov odziv, ki v nas ustvarjajo prijetna občutja. In s tem ni nič narobe. In to je korist. Korist ni samo denar, korist je vse, kar dobimo v kakršnikoli obliki – materialni in nematerialni.
Lahko nas prevzame potreba po dajati, a s tem, ko nekaj damo zato, da bomo nekaj dobili, to pa je narobe. A tega ne priznamo. Zato je pomembno, da poznamo sebe, da smo lahko iskreni sami s sabo.
Vse, kar naredite in delate, naredite in delajte zaradi sebe. Zavedajte se, da vse kar naredite, naredite zato, ker se boste vi potem bolje počutili.
Počutili se boste prijetno, z občutjem, da ste razveselili prijatelje, jim olajšali situacijo ali jim dvignili razpoloženje in s tem njihovo frekvenco energije. S tem ni nič narobe in potem vam tudi prijatelji niso nič več dolžni. To je odločitev.
Poskušajte na prijateljstvo pogledati tudi na ta način.
Manjkrat boste razočarani in dobili boste več.
Vrnimo se na začetek k sprejemanju odločitev. Naredite enkrat drugače. Ko začutite prizadetost, užaljenost, opazujte, kako tonete v vlogo žrtve ali preganjalca. Zdaj naredite drugače. Zamenjajte tok misli.
Vprašajte se, kaj ste pričakovali?
Zakaj boli?
Kakšno potrditev ste želeli?
Odgovor boste hitro dobili.
In potem potolažite srce.
In poiščite razočarano osebo v sebi in jo potolažite.
Ukvarjajte se sabo, ne s prijateljico.
Vsi odgovori in vsa moč je v vas.
Ne boste več nemočna žrtev in marsikaj bo zato drugače. To je odločitev.
In še ena dobra stvar je pri vsem skupaj.
Če sprejmete, da ni nič narobe in slabo, če je prijateljstvo daj-dam, se začnete veseliti že manjših darov.
Zaveste se, da ste dobili darilo že s prijateljevim nasmehov in ste za to lahko hvaležni.
Ne štejete več, kdo je na vrsti za klic in če se vaše poti razidejo, ne ostane slab priokus, ampak prijetni spomini na skupno pot, saj ste že vse dobili in vam niso ničesar dolžni, niti vi njim.
Zavedam se, da je tema občutljiva. O napisanem lahko premislite ali pozabite.
A ne pozabite na svoje srce.
