Vse več ljudi se srečuje z anksioznostjo oz. tesnobo in posledično paničnimi epizodami. Ne eno, ne drugo nista vzroka, sta le posledici določenega čustvenega stanja.
Sta klic na pomoč našega telesa, da je v njem nekaj, kar je potrebno urediti.
Tako kot je povišana temperatura posledica vnetja in ne bolezen, tako sta anksioznost in panični napad pokazatelja, da se v našem čustvenem “telesu” dogaja nekaj, kar je potrebno popraviti.
Tesnobo občutimo kot neopredeljen strah, ki se najpogosteje odraža s tiščanjem oz. stiskanjem v prsnem košu. Vzroka anksioznosti ali tesnobe največkrat nimamo. Običajno jo občutimo, ko se nam zdi, da življenja ne moremo obvladati, da mu nismo kos. Če kot odrasla oseba nečemu nismo kos navadno pomeni, da smo lahko tudi življenjsko ogroženi. S stresnimi mehanizmi naj bi se prilagodili.
A ne gre, ker se film odvija v nas.
Posledica je kronična tesnoba in občasno panična epizoda.
Panični napad je buren odgovor na prepričanje, da se bo zgodilo nekaj grozljivega. Oseba začne hitreje dihati, srčni utrip se poveča, nastopi občutek strahu pred smrtjo, saj se osebi zdi, da ji bo srce odpovedalo ali pa se ji bo zmešalo. Lahko se pojavi vrtoglavica, mravljinčenje, slabost, občutek odsotnosti …
Dolgotrajno tesnobno stanje osebo izčrpa.
Skrbi ne popustijo in ne izginejo. Ponoči ne spi, saj se neprijetni občutki povečajo ponoči, lahko se prebudi s hitrim bitjem srca, dihanje je pospešeno, neprestano je napeta, poveča se mišični tonus, kar lahko pripelje do bolečin v hrbtu, vrtoglavic, glavobolov…
Vsako čustvo ima svojo energijo, ki jo zaznamo kot tiščanje v prsih, bolečine v želodcu, migrene, bolečine v hrbtu, skratka vzrok psihosomatskih bolezni je v naših čustvih, ki so v precejšni meri vezana na našo podzavest. Dneve se trudimo, da neprijetnosti potlačimo, ko pa je koš poln, ne gre več vanj, ampak vse želi ven. Kot testo za kruh ali potico, če nanj pozabimo.
Samo od sebe ne mine, kot se vam sam od sebe ne izprazni koš za smeti.
Ko se naučite prazniti, vse bolj prepoznavate svoja občutja. Tesnoba ne mine čez noč, so pa obdobja vse krajša in lažja. Vse bolj in bolj se približujete »tistemu« kar sproža ta občutja.
Lahko ugotovite, da je strah povezan z občutjem nemoči, ker ni vse dogajanje odvisno od vas.
Morda vas je strah prihodnosti, čeprav niti ni rečeno, da se bo kaj hudega zgodilo.
Morda nimate pravega zaupanja vase.
Morda se bojite ponovnega razočaranja, bolečine, zapuščanja …
Vzrokov je toliko kot ljudi.
Poiščite pravi vzrok.
Počasi, postopoma, vsak dan malo in vam bo lažje.
Verjetno poznate odgovor na vprašanje: Kako se poje slona? Po koščkih. In po koščkih počistite svoje telo.
Postanite si pomembni.
Ne zahtevajte od drugih, da so prijazni z vami, najprej bodite prijazni vi sami s sabo.
Ni važno, če zdaj ne veste, kje in kako začeti.
Poučite se, poslušajte posnetke, občutite, če vam prinesejo olajšanje in potem nadaljujte.
Začnite čistiti sami, vsak dan malo in malo in malo in kmalu po to veliko. BEAM metoda, ki jo učim in vam jo tu predstavljam, zaokrožuje celotno notranje dogajanje. Vsak človek je tako poseben, da ni enotnega recepta.
Ko začutite, da vam srce hitro bije, stopite do njega in ga umirite. Deluje, poskusite.
Ko ste prestrašeni, poiščite prestrašeno osebo v sebi in ji zagotovite, da je na varnem. Poskusite, deluje.
Ko hitro prehitro dihate, odprite vrata v glavi, da gredo misli, da vam primanjkuje zraka, ven. Poskusite, deluje.
Lahko bi naštevala še in še.
Postanite si pomembni in spoznajte sebe.
