Postanite si pomembni.
Ne navzven, navznoter.
Ne zahtevajte od drugih nekaj, česar ne daste sami sebi. To vas bo pripeljalo le do novih frustracij, do novih razočaranj, ustvarili boste nova nezdrava prepričanja, prepričanja, ki vam škodujejo in otežujejo življenje.
Če smo usmerjen navzven, se nam lahko zgodi, da se nekoristnih misli in občutkov nabere preveč.
Utrujenost, zahtevna služba, dirka s časom, otroci, partner, prijatelji, izleti, pospravljanje, zahteve in pričakovanja družbe in še in še, dan je preprosto prekratek. Zvečer ne morete zaspati, ker ste preutrujeni, ker premišljujete o problemih, polno glavo skrbi imate in srce je nekje stisnjeno in pozabljeno. Še preden se dvakrat obrnete, je že jutro, novo hitenje, nove zahteve, ki nova pričakovanja, nove skrbi …
Na preteklo nezadovoljstvo, žalost, razočaranje, slabo samopodobo, lastno mnenje o neustreznosti, se naložijo samo še enake težke energije.
Utrujenost se poveča, v nezavednem želite, da vas nekdo razbremeni, da bi prevzel vaše breme, pa naj bo to parter, prijatelj, šef, morda celo otrok. Običajno se nič od tega ne zgodi, ker nihče nas ne more rešiti pred nami samimi. Pride le novo razočaranje, dodatna jeza, močnejša užaljenost, nova frustracija, ker ste neslišani, ker nimajo časa za vas, kar vas ne razumejo.
Teža se poveča, misli v glavi norijo, občutite tesnobo, postane vas strah neznanega, življenja.
Začutite nemoč, začnete se smiliti sami sebi, žalostni ste, razočarani, jezni … Ustvarite zamere do ljudi, ki vam niso pomagali, ki bi vam morali pomagati. Po vaše.
Niso vam prisluhnili.
Niso se potrudili.
Niso si vzeli časa.
Nočejo vas razumeti.
Boli vas, ker se do vas obnašajo, kot da niste pomembni. Za vse ste sami. Potrudite se za druge, a drugi se ne potrudijo za vas.
Vse je na nas.
V stresu ste in tako se dan za dnem izčrpavate. Glavoboli, migrene, bolečine v hrbtu, mišicah, želodcu, ponavljajoča vnetja, prehladi, astmatični in panični napadi so le posledica stresa, posledica vseh nizkih, težkih energij, ki jih iz dneva v dan v sebi prenašate.
Ugrabljeni ste.
Misli so vas ugrabile, zato v drugih vidite večinoma slabo. Vidite le to, da se ne potrudijo, da bi vas razumeli. Nezavedno želite, da vas nekdo reši, potolaži, razbremeni strahu.
Začnete postavljati meje. Postavljate jih v afektu, jezi, strahu, razočaranju, žalosti, na silo. Mej se ne postavlja takrat in tako.
Meje se postavlja, ko ste umirjeni in v ravnovesju.
Ali ste se kdaj vprašali, kaj se v vas dogaja?
Ali ste ocenili količino misli in čustev po letvici?
Ali ste si vzeli nekaj minut zase in se vprašali, kako si lahko sam pomagam?
Ali ste si prisluhnili?
Najpogostejši odgovor na ta vprašanja je NE. Ni mi treba ocenjevati, ker jaz že vem, ali zakaj bi si jaz moral karkoli spremeniti, če je z drugimi vse narobe in nimam časa
Postanite si pomembni.
Vprašajte se, kako se počutite, kako si lahko pomagate, kaj lahko storite in to naredite. Tehnik, načinov je veliko, enega od mnogih vam ponujam jaz.
Zakaj bi vam drugi prisluhnili, če ne prisluhnete sami sebi?
Zakaj vi vam drugi pomagali, če ne pomagate sami sebi?
Zakaj bi si drugi vzeli čas za vas, če si ga ne privoščite?
Kako boste drugim pomembni, če niste pomembni sami sebi?
Samo vi se lahko rešite tega ujetništva misli in občutij. Jaz se dam lahko »na pol« in vsi ljudje, ki vas imajo radi se lahko dajo »na pol«, pa vam to ne bo pomagalo.
Postanite si pomembni, navznoter, ne navzven.
