Ko pišem o odnosih, vedno nagovarjam osebo, ki ji v odnosu nekaj ni všeč, ki ni zadovoljna, ki jo nekaj moti, ki se ne počuti dobro.
Za dober odnos je potrebna komunikacija.
Nihče ne zna brati naših misli.
Dokler ne povemo, druga oseba le ugiba, kaj želimo, kaj si mislimo …
Preden pa spregovorimo, se moramo najprej pogovoriti s sabo.
V nasprotnem primeru lahko odreagiramo kot furije – revež tisti, ki pride naproti, smo kot voda v podrtem jezu, ki ruši vse pred sabo ali pa smo nedostopni. To ni komunikacija, to je odlaganje težkih čustvenih energij na drugega in dokler ne pride do umiritve in pogovora, ne kaže dobro.
Ljudje, ki živijo z nami, s katerimi smo si bolj ali manj blizu, niso na svetu zato, da nas osrečijo.
Njihova naloga ni, da živijo in delajo po našem življenjskem načrtu, naših pravilih, prepričanjih …
Primer je napačno postavljanje meja, ko ljudje, namesto da bi se vprašali, zakaj želim, da je tako, zahtevajo od drugega, da je tako, kot oni hočejo.
Enostaven primer je, ko eden od partnerjev redno zamuja, drugega pa vedno znova to razjezi in je vsakokrat slaba volja, če se že ne sporečeta. Če bi se prvi vprašal, zakaj ga jezi zamujanje, bi verjetno prišel do občutja nespoštovanja, do občutja nevrednosti, do občutja, da ga drugi ne ceni, drugače bi se potrudil in ne bi zamujal.
Drugi zamuja zato, ker ali preprosto ne zna organizirati prav svojega časa ali ker se mu nekajminutno zamujanje ne zdi omembe vredno ali ker je res v zadnjem trenutku prišlo nekaj vmes ali ker je zastoj na cesti … Ko se dogodki zamujanja ponavljajo, se v prvem kopiči vse več in več neustrezne energije čustva in lahko pride do tega, da ga že vnaprej znervira sama misel na naslednji časovni dogovor. Slaba volja nastopi že pred srečanjem, in tudi če druga oseba ne zamudi, razpoloženje ni več pravo.
Ko torej želite drugi osebi povedati, zakaj vas kakšna stvar moti, ji povejte potem, ko ste se pogovorili s sabo, ko ste ugotovili pravi vzrok.
Pravi vzrok v zgoraj opisanem primeru je občutje nespoštovanja.
»Vsakokrat ko zamudiš, imam občutek nevrednosti,« je pravi stavek.
Partnerju, prijatelju povejte, kaj čutite. Vse druge odločitve so slabše. Pasivna agresija ali zajedljivi stavki bodo le oba spravili na vsak svoj breg. Če ste osebi pomembni, se bo naslednjič ali potrudila ali vam pravočasno sporočila, hkrati pa vi ne boste zapenjali tako močno kot sedaj in razumeli, da zamujanje ni znak nevrednosti ali nespoštovanja.
Slišani ste.
Takšne vsakodnevne malenkosti, ki se jih konec dneva niti ne spomnimo več, gradijo ali podirajo odnos. Zato spoznajte sebe, svoja občutja, vprašajte se, ali so uravnoteženi, kaj vam sporočajo, kaj bi bilo pametno, da počistite sami in kako boste osebi, ki jo imate radi sporočili, kaj želite, kaj vam je pomembno, kaj vas osrečuje, kaj vaju zbližuje ali oddaljuje.
