Notranji otrok je “viden” del naše notranjosti, doživljanja, doživetja, ranljivosti, prizadetosti in tudi samozadovoljstva, moči, sreče in veselja. Omogoča nam, da se osvobodimo preteklosti, ujetosti, napačnih prepričanj, nekoristnih misli, strahu, tesnob …
Omogoča nam, da uredimo zavedni, in relativno dobro, nezavedni del sebe.
In tako kot povsod drugod, je tudi tu treba proces speljati do konca. Iskanje notranjega otroka v skupinski meditaciji, delavnicah ali različnih tečajih je vprašljivo, ker smo ljudje različni, imamo različno preteklost in različne rane. Če procesa ne speljemo do konca, do olajšanja, smo preteklost spravili samo na dan in potem porabimo spet veliko časa in energije, da vse ponovno potlačimo. Spet smo na začetku.
V individualnih obravnavah ljudi vprašam, če “imajo” svojega notranjega otroka, če so že stopili z njim v stik. Večina pravi da ne, ostali da tako na pol. Da so ga poiskali in da je žalosten ali nesrečen ali prestrašen … “Vidijo” in zaznajo ga, ni jim pa nič lažje.
Vedo, čutijo, da nekaj ni v redu.
Ko prvič poiščemo notranjega otroka, ga najdemo v nekem dogodku ali “kar nekje” brez okolice. “Vidimo ga” in zaznamo le njegovo počutje. Želimo in hočemo ga potolažiti, a tega ne moremo storiti, če ga “pustimo” na istem mestu ali v istem dogodku. Na to je vezana energija spomina in dokler je ne odstranimo, je močnejša od vsega našega truda in tolaženja. Imamo kraje, kjer se počutimo varno, sprejeto, sproščeno in prijetno in točno to rabi notranji otrok.
Če ga “pustite” tam, kjer ste ga dobili, bo še naprej osamljen, žalosten, prestrašen.
Zato rabi varen, topel, svetel in prijeten “kraj”. In ta kraj ustvarite blizu srca, ne na ali v srcu, ker s tem srce po nepotrebnem obtežite. Nato uporabite domišljijo, da mu pričarate vse, da se bo počutil dobro, varno, prijetno, ljubeče. Uporabite domišljijo.
Z domišljijo kreiramo svoje počutje in življenje.
Prvi stik z notranjim otrokom je lahko zelo čustven. Sprosti se veliko čustvene energije in blokad, zato ljudje velikokrat ob tem zajočejo. Spustite solze, zraven dihajte, ker na ta način omogočite, da se nepotrebne in nakopičene čustvene energije hitreje odstranijo. S solzami ni nič narobe, je naporno, a solze so namenjene točno temu – hitrejši čustveni razbremenitvi. Potem se počutimo lažje in prijetneje.
Zmorete, znate, sposobni ste in vredni ste. Predvsem ste pa na varnem. Imate nadzor.
