Spusti, samo spusti

O moči besede sem že kar nekaj napisala. Besede, ki jih uporabljamo, določajo naše misli, reakcije, razpoloženje in prihodnost.

Kakšno prihodnost želite?

Imamo možnost izbire.

O dvojnosti življenja sem tudi že pisala. Vsaka medalja ima dve plati, pravi stara modrost.

Lahko se odločimo, za katero plat medalje bomo skrbeli.

Koliko je ta odločitev zavestna, je tudi odvisno od nas. Tu trčimo na odgovornost. Odgovornosti se lahko bojimo. Odločitev pozneje lahko čutimo kot krivdo, hkrati pa naj je ravno z možnostjo odločitve dana moč. Kar sta spet dve plati.

Nezaupanje vase, pomanjkanje občutka moči in varnosti nas prisilijo, da odgovornost raje preložimo na drugega, na usodo, zvezde, sreče in manj srečne zvezde.

Res je, da se dogajajo tudi stvari, na katere nimamo vpliva. Vplivamo pa lahko na to, kako bomo to sprejeli.

Na svetu je preveč vojn. Svet smo jaz, ti, mi. V kolektivni zavesti je preveč energije vojne. V nas je preveč bitk.

Kar naprej se borimo. Prepogosto uporabljamo besedo vojna, borba, sovražnik.

V službi se borimo za obstoj, borimo se za zakon, borimo se s tesnobo in depresijo, borimo se s kilogrami, borimo se za ljubezen, borimo se za lepši jutri, borimo se za zdravje, borimo v športu, borimo se za lastni prav, borimo se z otroki, borimo se že skoraj z vsem in vsakim.

Borci smo.

Borbamo, borbamo dalje, zborbali bomo so nove besede, ki se pojavljajo nekaj zadnjih let.

Borba je del vojne, borba je napor in za borbo morata vedno biti najmanj dva. Dva, ki vlagata energijo, vlečeta vsak na svojo stran, ranita drug drugega in ne popustita. Spet imamo dve plati.

V borbi ni ljubezni, ni razumevanja, ni sočutja, empatije in z vsako borbo se od tega samo še bolj oddaljujemo.

Eno želimo, drugo delamo. Spet dve plati.

Vse v življenju ima svojo ceno.

Cena je energija, ki jo v nekaj vložimo.

Cena je notranji mir.

Cena so notranje rane.

Ceno plačujemo z zdravjem.

Ceno plačujejo naši otroci.

Šele daleč, daleč zadaj ceno plačamo z denarjem.

Ampak za nas edino ceno predstavlja denar. Verjemite mi, da je do denarja bistveno lažje priti kot do notranjega miru, zdravja, dobrih odnosov in ostalih nematerialnih stvari.

Zato v borbi in vojni ni zmagovalcev. Vsi izgubimo. In izgubimo veliko.

Res je, da če hočemo kaj imeti, moramo delati, delovati, ustvarjati. To je ena plat. Druga plat je, da ko vse naredimo, je čas da spustimo, se prepustimo in zaupamo.

Delovanje in nedelovanje.

Dve plati.

Izpustiti ne znamo, ker nas tega ni nihče naučil.

“Bori se do zadnje kaplje krvi, do zadnjega diha in nikoli ne obupaj,”je lahko vodilo v izgorelost, če že ne v kaj hujšega.

Ego in demoni dodajo svoje z nabijanjem krivde in manjvrednosti, strahovi praznijo prostorček varnosti in vse bolj grozno postaja vse skupaj. Vse skupaj je ena sama drama, v kateri vsi izgubljamo.

Borimo se proti slabim občutjim. Bolj ko se borimo, bolj občutimo. Kakšen dan je bolje, potem spet pridejo. Morda jih je celo vsakič več.

Več strahov, več samoobtoževanja, več občutja osamljenosti, sramu, krivde.

Borimo se proti tesnobi in depresiji in ravno borba ju krepi.

Vemo, da se moramo boriti in po glavi se motajo stavki: “Kdaj se bom spet slabo počutil? Ali bom zmogel? Kaj je z mano narobe?”

Te čustvene energije ves čas hranimo.

Z besedami in dejanji se borimo z otroki, partnerjem, sorodniki, prijatelji, sodelavci, znanci. Z vsako borbo je slabše, z vsakim prepirom je več ran. Um podivja, razlaga po svoje, ego hoče zadoščenje. Drama je tu.

Ko smo v drami, smo izgubili na celi črti.

Kopičimo energijo zamere, jeze, kopiči se energija nemoči ali maščevanja.

“Hočem, da boli tudi tebe,” če si priznamo ali ne.

“Hočem, da priznaš,” pa karkoli že, ker sploh ni pomembno.

“Hočem imeti prav.” 

“Hočem biti vreden.”

“Hočem biti viden slišan, pomemben.”

Spustite.

Ustavite um.

Vrzite ven dramo z vsemi stavki. To znate.

Znate sprostiti jezo v sebi.

Znate pomiriti srce.

Znate rešiti ranjene, nesrečne, nevidne, nepomembne, nevredne osebe, ki pridejo na dan.

Potolažite notranjega otroka, na varnem je.

Začutite, kako je lažje, kako se sprošča telo, kako se umirja in zdaj končno lahko slišite razum. In razum naj odloči, kaj je pametno, kaj je smiselno in kaj je vredno oz. se splača narediti. Pogosto stvari sploh niso tako hude, kot je to z dramo napumpal um.

Kaj je za vas res pomembno?

Ali je to res vredno zapravljati čas in življenjsko energijo?

Ali je res vredno raniti sebe in druge?

Ali je?

Odgovor je v nas.

V meni, v tebi.

Si čudež življenja in svet brez tebe ne bi bil popoln.

Hvala, ker delite 💖

Share on email
Email
Share on facebook
Facebook
Share on whatsapp
WhatsApp
Share on twitter
Twitter

1 thought on “Spusti, samo spusti”

Komentarji

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Druge objave

Vredna si

Draga vredna in pomembna,

slišana si.

Ali veš, da si čudovita?
Ali veš, da si dovolj dobra?
Ali veš, da je to dovolj?

Pojdiva drugače.

Če bi gledala film svojega življenja kot nepristranski opazovalec, bi rekla:
“To žensko občudujem. Vredna, pametna, sposobna, dovolj dobra, pomembna …”

To si TI. Rada bi, da vidiš sebe v pravi luči. Vredna si, zato ker si. Slišana si. Pomembna si. Si čudež življenja in svet brez tebe ne bi bil popoln.

Nesi to sporočilo dalje. Odnesi ga svoji prijateljici, sestri, znanki. Naj ve, da je tudi ona čudovita, da je čudež življenja.

Objem 🌻
Jana

Hvala, ker delite 💖

Share on email
Email
Share on facebook
Facebook
Share on whatsapp
WhatsApp
Share on twitter
Twitter

Zadnje objave

Čarobni odnos

FB skupina - nadgradnja knjige Čarobni odnos