Oseba, predmet ali dogodek je pomemben toliko, kolikor naše energije čustev vsebuje. Frekvenca energije čustev določa, ali je prijetno ali neprijetno. To je v nas. Če je neprijetno, se hočemo tega znebiti.
Če z nekom govorimo, napišemo na list, damo ven iz sebe.
Vsaj tako pravimo in čutimo in drži. A srž ostane v nas in dokler tega jedra ne spravimo ven, bo tvoril nove neprijetne energije, ki jih čutimo v neprijetnih občutjih. Procesi v nas tečejo dalje, ne da bi se zavedali.
Boljše vprašanje od: “Zakaj se mi to dogaja?” je, “Kaj mi dela težave?”
Kaj je “tisto”, zaradi česar se slabo počutim?
Kaj je “tisto”, kar me je prizadelo?
Kje je …
Ne bodite sami sebi največja ovira.
Že vnaprej vemo, kaj ne deluje, ne vemo pa, kaj deluje.
Človek je padel v reko in se začel utapljati. Boga je klical za pomoč.
“O Bog, reši me, pomagaj mi.”
Z brega so mu podajali vejo, da se je oprime.
Človek je rekel: “Ne rabim veje, Bog me bo rešil.”
Ponovno je zaklical: “Rotim te, o Bog, reši me. Vsako nedeljo sem bil pri maši in živel po tvojih zapovedih.”
Z brega so mu vrgli vrv, da se je oprime in da ga potegnejo na breg.
“Ne rabim vrvi. Bog me bo rešil.”
Ponovno je zaklical: “O Bog, reši me, vedno sem ti zaupal, verjel vate, te častil, se ti zahvaljeval.”
Nato so mu vrgli rešilni pas.
Rekel je: “Ne rabim pasu. Bog me bo rešil.”
Omagal je, utonil in prišel v nebesa. Stopil je do Boga in mu rekel.
“Nehvaležen in krut si. Živel sem, kot si zapisal, se postil, te častil in živel po tvojih zakonih. Enkrat samkrat sem te rabil, prosil sem te in rotil, da mi pomagaj. A ti si samo hladnokrvno gledal in nisi niti mignil.”
Bog je mirno rekel: “Podal sem ti vejo, pa je nisi maral. Vrgel sem ti vrv, pa se je nisi oprijel. Rešilni pas sem pripeljal predte, pa si ga odrinil. Trikrat sem ti pomagal, a si vsakokrat zavrnil mojo pomoč.”
Na to pripoved se sama večkrat spomnim, ko imam izdelan načrt in začnem siliti, da hočem točno tako.
“Naredi vse kar moraš, znaš in zmoreš. In potem se prepusti in vzemi to, kar ti življenje ponudi. Četudi ne veš zakaj, odpravi dvome, umiri strahove, vse bo še dobro. Deluj in sledi, bodi aktiven in se prepusti, nadzoruj in zaupaj.”
Ko se ozrem v preteklost, mi takrat marsikaj ni bilo jasno. Danes mi je.
“Zakaj ravno jaz in zakaj ravno meni,” sem se smilila sama sebi.
“Pa ne že spet.”
“A zdaj pa še to!”
In znova in znova iskanje ravnotežja, harmonije.
“Vzemi, kar si dobila in iz tega nekaj naredi.”
Vzemite, kar vam življenje ponudi.
Če vam ljudje ponujajo pomoč, jo sprejmite.
Če od vas odhajajo, sprejmite tudi to.
Poskrbite, da boste v ravnovesju, umirite glavo, spraznite prsni koš in trebuh, odpravite dvom in strah, potolažite srce in poskrbite za notranjega otroka.
Zaupajte, vse bo še dobro.
