Pride čas odrekanja. Odrekanje je, ko si sami ali nam drugi odrekajo nekaj, kar rabimo, v čemer uživamo, imamo radi, si želimo …
V odrekanju ni užitka, ni veselja, odrekanje je disciplina.
Kako težko je odrekanje, lahko vidimo v tem, kako nekateri ljudje težko hujšajo, težko se odrečejo škodljivim razvadam, težko počakajo, da najprej zaslužijo in potem kupijo. Ampak ravno odrekanje ima veliko vlogo pri tem, kako varno bo naše življenje.
Odrekanje je odložitev zadovoljitve.
Dovolj skrbni starši to otroka naučijo v zgodnji mladosti na pravilen način. Znanstveno je dokazano, da so ljudje, ki so se v otroštvu naučili odložiti zadovoljitev osebnostno bolj zreli, bolj uspešni, zdravi in bolj zadovoljni s svojim življenjem.
Trenutno in že nekaj časa je v našem življenju veliko odrekanja.
Kako različno to sprejemamo, lahko hitro vidimo že na družbenih omrežjih.
Kaj je torej v nas, da trenutne razmere tako različno dojemamo?
Nekateri živijo v nepredstavljivem strahu, drugi razmeroma dobro preživijo vsakdan.
Kaj je “tisto”, ki dela te razlike?
Kdo ima prav?
Kako veliko stisko občutim?
Odgovor ni daleč, je pa za vsakega drugačen.
Besede so eno, dejanja so drugo. Če hočemo sebe res dobro spoznati, imamo sedaj idealen čas.
Obrnimo se vase in se vprašajmo: “Kaj je v meni?”
“Kaj čutim?”
In to lahko predelamo.
Druga možnost je, da to okrepimo.
Eno je, kaj mi mislimo v glavi. Drugo je, kaj mi čutimo. In če hočemo res vedeti, kaj mi čutimo, rabimo mir in tišino, da lahko “slišimo” sebe. A okrog nas je glasno in še bolj glasno in še bolj glasno.
Precej drame, še več drame, včasih samo še drama.
“Ali to rabim?”
“Ali hočem biti del tega?”
Odgovor je lahko DA ali NE.
Odvisno je od mene. Samo od mene.
Odvisno je od tebe. Samo od tebe.
Nekaterim je težko. Zelo težko.
Rabijo razumevanje.
Rabijo pomiritev.
A drama okrog njih je vse drugo kot to.
Stiska se povečuje.
Stres je proces namenjen iskanju prilagoditve, a ko je preveč, je preveč.
Kako močna je naša čustvena stabilnost, največkrat izvemo šele v težkih situacijah. In tu kot posamezniki lahko veliko prispevamo.
Odločamo se lahko le zase.
Jaz drame ne želim.
Jaz drame ne rabim.
Jaz drame nočem.
Drama ne koristi meni in ne koristi ljudem, ki jih imam rada.
In vas imam rada. Tebe imam rada in si pomembna.
Ne škodite sami sebi in skrbite za svoj notranji mir.
Odrekanje je del življenja in bo minilo.
Odpravite strahove, ne koristijo.
Poglejte vase in poiščite resničen vzrok neprijetnega počutja.
Kaj čutite?
Ujetost?
Strah?
Nemoč?
Krivico?
Nepomembnost?
Jezo?
Kaj?
Čutite to, kar ste čutili v otroštvu. Zato so občutja pri ljudeh različna.
Ne izgorevajte po nepotrebnem in postanite si pomembni.
Postanite si tako pomembni, da ne boste več ujetniki lastnih čustev, ampak njihov gospodar.
Drama je pot navzdol, harmonija je pot navzgor.
Odločitev je naša.
