Prav je, da čutimo.
Če je čustvo ali občutje premočno ali predolgo traja, škodi nam in okolici.
Naučite se obvladati čustva in občutja in zaživite, kot si zaslužite.
Ali želite, da bi vaš dan potekal umirjeno?
Ali slabo spite zaradi skrbi in strahov?
Ali čutite nemoč in ne veste, kako se je znebiti?
Ali ste preobremenjeni s krivdo?
Ali vas razjeda ljubosumje in hrepenenje?
Ali ste osamljeni in ranjeni?
Ali drugi niso dovolj pozorni in čutite, da niste pomembni?
Ali ste pogosto razočarani in užaljeni?
Ali imate zamere do drugih ljudi?
Ali vas je pogosto sram in nočete biti ponovno osramočeni?
Ali čutite ujetost v odnosu in pogosto vsaj v mislih zbežite?
Ali ste prizadeti zaradi vseh krivic, ki so vam jih povzročili?
Ali vas je pogosto strah, ste morda doživeli panično epizodo?
Ali čutite zapuščenost, vas boli, če vas zavrnejo?
Ali vam dela težave jeza?
Ali izgubljate živce in se potem še slabše počutite?
Ali vam karkoli od tega koristi?
Ali se čustvenih bolečin želite znebiti?
Ali si lahko predstavljate, kako bi bilo živeti brez težkih čustev in občutij?
Ali ste pripravljeni na prijetnejši jutri?
Pred vami je paket za samopomoč.
Poslušate v varnem zavetju doma.
Poslušate, ko imate čas.
Z vsakim poslušanjem bo lažje in lažje.
Z vsakim poslušanjem boste spreminjali zapise v nezavednem.
Z vsakim poslušanjem boste v vsakdanjem življenju bolj umirjeni.
Z vsakim poslušanjem boste bolje spali in se zbudili bolj spočiti.
Z vsakim poslušanjem se boste bolje počutili.
Z vsakim poslušanjem boste sprejemali bolj prave odločitve.
Z vsakim poslušanjem …
… lahko naštevam naprej v nedogled.
Ampak tu se postavi ampak:
Ali si to res želite?
Ali ste res pripravljeni?
Ne čakajte, da vas bo nekdo rešil.
Ne čakajte, da bo nekdo drug poskrbel za vas.
Ne čakajte, da bo nekdo zamahnil s čarobno paličico.
Ne čakajte, da se boste nekega dne zbudili v čisto novem svetu.
Ne čakajte. Poskrbite zase.
Vse je v nas.
Vse je v vas.
Tisočkrat slišano, a kako?
Zdaj imate možnost in priložnost.
Ne spreglejte je.
Poskrbite zase.
Naredite zase.
Ali nočete obiskovati terapevtov?
Ali si želite pomagati sami?
Ker ni vse odvisno od nas, smo včasih žalostni in nemočni.
Če to traja predolgo, če si ne pomagamo, to lahko izčrpa naše telo in izgubimo vsakodnevne majhne radosti.
Če pogosto čutimo krivdo, če se sprašujemo, ali smo bili dovolj pravični, uslužni, ustrezni, dobri, pozorni, potem je občutja krivde preveč.
Temu se lahko pridruži tudi občutje ponižanja, ker kljub trudu ni nikoli dovolj.
Hrepenenje je naporno. Usmerjeni smo v tisto, česar nimamo in premalo zaznamo tisto, kar imamo. Hoteti več in več in več vnaša nezadovoljstvo v vsakodnevno življenje.
Hkrati s hrepenenjem nastopi ljubosumje. Razjeda, ne da miru, ni miru in ni prijetno. Ko je obojega preveč, postane življenje res težko.
Osamljenost je občutje, ki ga ne more zapolniti druga oseba. Bolj ko želimo bližino, bolj se odmika. Ko predelamo občutje osamljenosti v nas, ko zapolnimo praznino, v naše življenje vstopijo ljudje, ne da bi se za to posebej potrudili.
Osamljenost spremlja negotovost. Neprestana skrbi in strah, kaj bo, kako bo, če bomo ostali sami.
Pomembnost je občutje, ki je pogosto skrito. Zanikamo, da želimo biti pomembni in hkrati nas boli in se jezimo, če drugi niso dovolj pozorni. Ko v sebi čutimo pomembnost, se nehamo boriti, dokazovati in se zapletati v nepotrebne prepire.
V korak z nepomembnostjo stopa spregledanost. Če tega ni v dovoljšnji meri v nas, lahko vsak dan doživljamo številna nepotrebna razočaranja.
Razočaranje je čustvo, ki ga sproži neuresničeno pričakovanje. Naj še tako zatrjujemo, da ničesar ne pričakujemo, to ni res. Celo več. Trudimo se, na vso moč se lahko trudimo, da se bodo tudi drugi potrudili za nas. Pa se ne.
Tako nastopi užaljenost. Užaljenost je čustvo, ko ne upamo izraziti jeze. Kaznujemo s pasivno agresijo, ki odnos poslabša.
Radi se primerjamo. Radi tekmujemo. Radi smo boljši. Ko ne uspe, ko ne dobimo potrditve vrednosti, občutimo manjvrednost.
Takrat lahko ustvarimo zamero do drugih in sebe.
Slej ko prej se pridruži sram. Zaradi sramu se ne izpostavimo, ampak se raje skrijemo v luknjo. “Daj, moreš, zmoreš,” ne deluje, ampak sram poveča. Ko predelamo sram v sebi, si upamo in doživimo dobro izkušnjo, ki poveča občutje notranje moči in vrednosti.
Zasmehovanje, norčevanje in občutje sramu pušča velike rane. Čutimo prizadetost in dokler je ne predelamo izgubljamo zaupanje vase in notranjo moč.
Občutje ujetosti in pogrešanja pogosto povzroča notranji boj. Želimo pripadati, želimo zaupati, želimo biti blizu, a hkrati bi najraje zbežali in zbežimo. Tako prihajamo, odhajamo in spet prihajamo in ob tem trpimo in ne razumemo sebe.
Preveliko občutje strahu vodi povzroča kronično zaskrbljenost. Lahko čutimo tesnobo ali doživimo panično epizodo. Smo čustveno preobčutljivi in še bolj prestrašeni.
Bolj ko se trudimo, da ne bomo zapuščeni in zavrženi, prej se na to zgodi ali spet ponovi. Ne pomaga trud, ne pomaga prilagajanje. Sprememba nastopi, ko se s tem soočimo v sebi in predelamo rane, ki sprožajo ti dve čustvi.
Jeza je zelo dobro čustvo v pravi količini. Če je je preveč, je razdiralna za nas in za okolico. Ni prav, da jezo izražamo navzven in ranimo druge ljudi. Prav pa je, da jo na varen način izrazimo v sebi.
12 avdio posnetkov:
- Samopomoč pri občutju pri žalosti in nemoči
- Samopomoč pri občutju krivde in ponižanja
- Samopomoč pri občutju hrepenenja in ljubosumja
- Samopomoč pri občutju osamljenosti in negotovosti
- Samopomoč pri občutju nepomembnosti in spregledanosti
- Samopomoč pri občutju razočaranja in užaljenosti
- Samopomoč pri občutju manjvrednosti in zamere
- Samopomoč pri občutju sramu in prizadetosti
- Samopomoč pri občutju ujetosti in pogrešanja
- Samopomoč pri občutju tesnobe, panike in strahu
- Samopomoč pri občutju zapuščenosti in zavrnjenosti
- Samopomoč pri občutju jeze
Opolnomočenje je proces, s katerim postajamo močnejši in samozavestnejši, nadziramo lastno življenje in znamo zahtevati svoje pravice.
Opolnomočenost je občutenje lastne vrednosti in notranje moči. Zrcali se v osebnostni zrelosti, čustveni stabilnosti, dobri samopodobi in posledično samozaupanju in samozavesti.
Opolnomočenost omogoča dobro počutje, boljše odnose, prave vsakodnevne odločitve, učinkovito reševanje težav, zmožnost sprejemanja drugega, razumevanje in sočutje …
Ali se hočete bolje počutiti?
Ali hočete dobre odnose?
Ali hočete srečne otroke?
Ali hočete sprejemati prave odločitve?
Ali hočete?
Ali nočete obiskovati terapevtov?
Ali si želite pomagati sami?
Vsak posnetek je dolg 60 minut.
Vodenje je posneto je v ženski obliki.
Naročite lahko posamezen posnetek ali celotni paket.
V priloženih navodilih so osnovne informacije, ki jih rabite za lažji začetek.
Dobili boste tudi dodatno vodenje, da boste lahko vzpostavili stik z notranjim otrok in ga potolažili in umirili.
Vizualizacija je varen proces. Več lahko preberete TU
Po plačilu celotnega paketa ali posameznega vodenja boste na e-naslov dobili račun in povezavo do posnetkov.
Bodite pozorni, da napišete pravi e-naslov.
Če pošte ne bo v mapi GLAVNO, poglejte v ostale mape, tudi v mapo SPAM ali SMETNJAK.
Če pošte tudi tam ni, napišite protestni mail 🙂 na info@slisana.si
Želja po spremembi je prvi korak.
Odločitev je drugi korak.
Delo na sebi je tretji korak.
“Če se zdi, da je preveč dobro, da bi bilo res, potem ni res,” pravijo.
Kaj pa, če je res?
Kaj, če boste res bolj umirjeni, bolj preudarni in bolj lahkotni, bolj ljubeči?
Izkoristite priložnost.
Naredite nekaj zase.
Če čutite, da si ne zaslužite, naredite zaradi svojih otrok.
Opolnomočena mama ima opolnomočene otroke – razigrane, brezskrbne, zadovoljne, srečne in tudi odgovorne in umirjene.
Samopomoč v čustveni stiski in stresu
Za dodatna vprašanja in pojasnila sem vam na voljo na info@slisana.si
Imejte se radi.
Zaslužite si in vredni ste.
Objem, Jana
