Vrnimo na začetek, ko smo bili še samski in smo si želeli ob sebi osebo, s katero se bomo zbujali, delili radosti vsakdana, s katero nam bo lepo in prijetno, ki nas bo ljubila in mi bomo ljubili njo.
V knjigi 8 moških – zakaj pa ne? sem opisala čustvena doživljanja, ki se lahko pojavijo, ko je osamljenost velika in želja po partnerstvu močna. Prevladajo čustva nad 5 in to ni dobro.
Napisala sem tudi, da premislite, kakšnega partnerja si želite in velika večina začne najprej opisovati zunanjost, videz. Telesna privlačnost je vsekakor pomembna, ni pa edina pomembna.
Lahko spoznate osebo, ki je na videz božanska, a se z njo nimate kaj pogovarjati, ker jo zanimajo popolnoma druge stvari. Njena prepričanja so drugačna od vaših, življenje si predstavlja drugače, kot si ga želite preživeti vi.
Če spoznamo, da je zlobna ali manipulativna, pa lepote in privlačnosti ne vidimo in ne čutimo več. Lepota je v očeh opazovalca in karakter, način razmišljanja, prepričanja, reševanje problemov so tisti dodatni dejavniki, ki človeka delajo privlačnega, kljub temu, da ni vse v idealnih merah.
Poleg tega se ljudje z leti spreminjamo tudi telesno in kodrčke zamenja pleša, sikspeki izginejo zaradi vaše dobre kuhe, porod pusti kakšen kilogramček, dva ali pet, osivimo, koža ni več tako napeta, ostane pa njegov oz. njen odnos do vas.
Ne pravim, da zunanjost ni pomembna, prav je, da vas oseba privlači, a pomen zunanjosti naj bi bil tudi uravnovešen.
Spoznavanje je namenjeno spoznavanju in tega časa ne preskočite. Lahko se zgodi, da boste že ob prvem srečanju vedeli, da si želite s to osebo preživeti naslednjih 30, 50 ali 70 let. To se dogaja. Ne dogaja pa se tako pogosto, da bi temu občutku lahko slepo sledili. Mi v drugo osebo projiciramo podobo, ki je v našem nezavednem. Če je oseba dokaj podobna naši podobi in smo mi podobni podobi druge osebe, imamo veliko možnosti, da v času zaljubljenosti ustvarimo ljubezen, pripadnost in željo ostati skupaj in se skupaj postarati.
Zgoraj napisana teorija se v praksi pokaže v naslednjih dneh in mesecih. Vaša in njena ali njegova želja po bližini, pričakovanja, pravila, predsodki, nepredelane rane preteklosti odločajo ali se bosta zbližala ali oddaljila.
Bolj ko sta usklajena, manj možnosti je za razočaranje.
Oba imata nezavedna pričakovanja. Ne vesta dobro, kaj hočeta, zelo dobro pa vesta, česa nočeta. Začutita, česa nočeta. Na to si lahko odgovorite sami.
Napišite, kaj vam ni bilo všeč v preteklosti. Tako ozavestite, kaj si želite.
Napišite tudi, kaj njemu ali njej ni bilo všeč pri vas in ozavestili boste tudi to.
Ko imate napisano, imate pred sabo osnovne lastnosti, ki jih potrebujete, da se v vezi počutite zaželeni, varni in ljubljeni.
Zdaj pa vsako lastnost oštevilčite po pomembnosti – kako močno vam je pomembno. Vprašajte se, ali je količina pomembnosti velika zato, ker vi to res rabite, ali zato, ker so v vas nepredelane rane preteklosti. Če vi “to” res rabite, potem je to vaš jezik ljubezni, če pa gre za rane preteklosti, pa v tem primeru partnerja uporabite za terapevta, in ko se te rane “zacelijo”, vam bo to še vedno dajal, vam pa bo to odveč in naenkrat vam bo šlo na živce.
Zato ponovno poudarjam, zacelite rane preteklosti, da se izognete bodočim nepotrebnim ranam.
Če vam je všeč občutek varnosti, če ne marate adrenalina, turbulenc in drame, izberite partnerja, s katerim sta si čim bolj podobna. Tak odnos je predvidljiv, na trenutke morda za okolico celo dolgočasen, pozorna bosta drug do drugega, poslušala bosta drug drugega in se brez večjih težav prilagajala. Nobenem od vaju ne bo imel želje po prevladi, merjenju, želje po zmagi in dokazovanju.
Če je v vas iskrica tekmovalnosti, se boste vsaj nekaj let dobro znašli v odnosu, kjer se bosta dokazovala drug pred drugim.
Tu igra nastopi že na začetku, ko je on lovec, ona plen, on alfa samec, ona izmikajoče skrivnostna, ko on reče JA in ona reče NE in obratno. Oba dovolj močna, da igro zdržita, pogosto se spreta in še pogosteje pobotata. Dinamika odnosa je tisto, kar ju povezuje. Problem nastopi, ko v enem ni več želje po takšni igri. To se zgodi nezavedno, z meseci ali leti ni več želje po adrenalinu in rezultat je takšen, kot pri otroku, ko mu vzameš najljubšo igračo. Nekdo hoče še, nekomu se ne da več. Tisti, ki hoče še, začne siliti, hoče dobiti zlepa ali zgrda. Drugega rani in drugi useka nazaj.
To potem ni več igra, kjer oba dobivata, ampak igra, kjer oba izgubljata.
Če je vaša samopodoba slaba, če prevzemate nase preveč odgovornosti, dolžnosti in s tem krivde, se boste v odnosu sami dali v podrejen položaj. Ljubezen morate zaslužiti, je vaše prepričanje. Dokazati morate, da ste vredni ljubezni. Zato potrebujete izziv. Oseba na drugi strani mora imeti težavo s prevzemanjem odgovornosti, biti mora oseba, ki se ne zmoti, ki je prepričana, da so za vse, kar se dogaja, krivi drugi in ki na ta način ohranja svojo superiornost. V takšnem razmerju boste večino časa nesrečni, a tudi z osebo, kjer se vam ne bi bilo treba dokazovati, ne bi bili srečni. Vedno izberemo odnos, kjer dobimo to, kar rabimo.
Če ne zaupate življenju, če ste “kontrolor”, boste izbrali osebo, ki vam bo to omogočala.
Dva kontrolorja sta v odnosu lahko le, če imata izredno podoben zemljevid življenja. Drugače si neprestano skačeta v lase in drug drugemu dokazujeta, kako je prav. Navadno se osebi razideta v prvih nekaj dneh poznanstva. Veza pa dobro uspeva, ko je drugemu precej vseeno. Vseeno, kako je, in brez večjih težav sprejme pravila drugega. Življenje je precej lagodno, ker kontrolor dela in ureja za oba. Za moške pravimo, da so copate, za ženske pa, kako zdrži?
Če se bojite zavezanosti in bližine, se boste odlično počutili z nekom, ki topline in bližine ne potrebuje veliko.
Okolica opisuje takšno osebo kot hladno, čeprav temu niti ni tako, ker vse merimo s svojimi očmi. Z našimi prepričanji in čustvenimi potrebami ocenjujemo druge ljudi. Pogosto se takšne osebe zapletejo ravno z osebami, ki toplino, pripadnost, bližino zelo potrebujejo. To jih privlači, ker si tega sami ne upajo, a si hkrati v sebi, v nezavednem močno želijo. Tako se dva najdeta v hladno – toplem odnosu. Človek, ki “preveč ljubi” zasuje drugega z ljubeznijo, to povzroči notranjo stisko, umakne se in ko se drugi malo ohladi, pride nazaj.
Razumsko takšna doživljanja ne eden ne drugi ne moreta predelati in na koncu navadno “tisti, ki preveč ljubi” čustveno in telesno omaga, popolnoma se izčrpa.
Če želite biti trofejna žena alfa samcu, se tega zavedate od vsega začetka in navadno brez težav oba brezhibno odigrata svojo vlogo. Problem nastopi le, če se nekdo tega naveliča in se v njem zbudi drugo hotenje.
Bolj ko boste poznali sebe in svoje potrebe, bolj vam bo jasen vajin odnos, lažje se boste izrazili na ustrezen način in več možnosti imate, da dom ostane varna oaza, kjer se počutite sprejeti, varni, ustrezni, zaželeni, ljubljeni.
To vam da energijo, ki nevtralizira vsakdanji stres in življenje je lažje in prijetnejše.
Več o tem je opisano v tretjem delu knjige Ko ljubezen boli ali toksična oseba in jaz.
“Toliko let že živim z njim/njo, pa ga/jo še ne poznam.”
Znan stavek. Njega ali njo spoznavamo celo življenje. Želimo “dobro” poznati, ker nam to prinaša občutek varnosti. In včasih nas preseneti. Prijetno ali neprijetno.
Bolj pomembno od tega, kako dobro poznate njega ali njo pa je, koliko poznate sebe.
Ko je lepo, je lepo, takrat ni kaj spoznavati. Spoznate lahko takrat, ko ni lepo. Glede na to, da je danes trend, da si ustrezen in uspešen takrat, ko si srečen, do sreče hočemo za vsako ceno. Najlažji način je s potlačitvijo neprijetnih in neustreznih čustev, s preusmeritvijo in pritiskom na okolico, da nas naredi srečne.
Kako se počutim?
Zakaj se tako počutim?
Kaj sem pričakoval?
Ali je moje pričakovanje ustrezno?
Zakaj to hočem?
Koliko sem sam pripomogel k temu, da je tako, kot je?
Kako reagiram?
Kaj hočem s tem doseči?
Ali je ustrezno?
Kaj čutim?
Ali preveč popuščam ali sem preveč zahteven?
Koliko je poblaznel moj ego, misli?
Ali bi enako razmišljal, če bi se to dogajalo najboljšemu prijatelju, hčeri, sinu?
Koliko sem o tem pripravljen premisliti?
Kaj sem rekel, naredil?
Česa nisem storil?
Zakaj ja in zakaj ne?
Ali to sploh lahko reši partner?
Ali mi misli koristijo ali škodijo?
Ali sem sploh sposoben obvladati energijo, ki se v meni kopiči?
Zakaj me vrže iz tira, kaj drugi mislijo, delajo, govorijo?
To je nekaj vprašanj za iztočnico.
Čisto vsak dan smo lahko neštetokrat jezni, užaljeni, prizadeti, ranjeni.
Čisto vsak dan lahko čakamo trenutek, da bomo udarce vrnili, da se bomo maščevali.
Čisto vsak dan lahko drugega krivimo, mu ali ji očitamo.
Čisto vsak dan smo lahko razočarani, ker nas ne cenijo, upoštevajo in spoštujejo.
Čisto vsak dan smo lahko močno prizadeti, ker nam ne vračajo, kar dajemo mi njim. Ne cenijo skrbi, dela, ljubezni, sočutja, razumevanja …
Ne bojte se odgovorov. Vse kar pride na dan, predelajte. Na ta način boste vse bolj in bolj v ravnovesju. Vzpostavite ravnotežje s čim manjšimi odkloni. Večji, kot je odklon navzdol, manj možnosti imate, da boste ustrezno reagirali in več škode boste povzročili sebi, partnerju/partnerki, vajinemu razmerju, bližini in zaupanje med vama in otrokom.
Če vam je družina pomembna, kot večina ljudi trdi, potem naredite vse kar znate in zmorete, da pomembnost in svetost ne ostaneta samo besedi.
Družino sestavljajo osebe, in šele ko so te osebe pomembne in svete, je lahko družina sveta.
Vedno pa se začne pri sebi. Zato ne študirajte, kaj se dogaja v drugemu, preštudirajte, kaj se dogaja v vas. Bolj kot poznate sebe, lažje in lepše boste živeli, prijetnejše, srečnejše in bolj ljubeče bo vaše razmerje, bolj trdna in varna bo vaša družina.
