Jana Pristovšek

Kolikokrat občutiš, da ni pomembno, kako si ti. Pove ti, da je bolj pomembno, kako je on_a, da je njemu/njej hudo, ker si končno spregovorila. Pomembno je, da njemu/njej ni bilo lahko, ko si ali nisi… pa karkoli že. Pomembno je, da njega/njo skrbi, kaj bodo rekli drugi, ko rečeš: “To ni v redu.” Ti?

Včasih so čustva tako močna, da razum obmolkne. Preglasijo ga valovi notranjih doživljanj, ki nas odnesejo s sabo. In smo ugrabljeni. Ne opazimo več, da nas nekaj obvladuje. Ne vemo več, kaj je prav, kaj čutimo, kaj sploh je naše. Preplavi nas jeza, strah, osamljenost, nepomembnost, občutek izoliranosti, razočaranje ali globoka žalost – in skozi

Drama, večna in nedokončana drama, ki se je ne moremo znebiti. Na kratko sem strnila nekaj pravil, ki delujejo: Če se hočemo počutiti res, res slabo, dramatizirajmo. Če hočemo imeti res zapletene odnose, dramatizirajmo. Če hočemo res naporno službo z napornim okoljem, dramatizirajmo. Če hočemo veliko komplikacij, ovir na poti, pa kakršnikoli že, dramatizirajmo. Če

Ljudje se o nas pogovarjajo, obrekujejo in opravljajo. In mi se zaradi tega lahko razburjamo, jezimo ali nas skrbi njihovo mnenje. Vprašanje je, ali se zaradi skrbi, razburjanja ali dokazovanja karkoli spremeni v našem življenju? Ljudje o nas mislijo točno tisto, kar jim v tistem trenutku ustreza. Če natolcujejo, opravljajo ali klevetajo, delajo to zato,

Ko nekdo ne ravna tako, kot smo si zamislili, smo prizadeti. Ljudje nas prizadenejo in smo ranjeni. Ker rane bolijo, jih nočemo. Zato želimo drugo osebo prisiliti, da ravna drugače. Vzorce poznate: jeza, užaljenost, očitanje, tišina … Včasih gremo preventivno dlje: “Obljubi, da me ne boš prizadel/a.” Težka obljuba, ki se je izogibamo, ker preprosto

Življenje se spremeni, ko se mi spremenimo. To je teorija. V praksi pa izgleda tako, da bi bilo lažje in bolje, če bi se spremenil on oz. ona. Ko oseba uvidi, da imam morda vseeno malo prav, začne z brskanjem po sebi. En teden ali dva se malo potrudi, potem pa se razočarano javi, da

Če se zaljubite v čustvenega manipulatorja, preteče veliko časa, da prepoznate manipulacijo. Ko ljubi, ljubi tako kot vas ni še nihče, in ko ne ljubi, vas dobesedno odrine, kot vas ni še nihče. On ali ona, razlike v spolu ni. Zagotavlja vam, da ste edini zanj ali zanjo, v naslednjem trenutku pa ste zadnja smet

Stres, stiska, pritisk … so besede, ki opisujejo, da je naša psiha, duševnost močno obremenjena. Stres v službi, stres na poti, stres doma. Stiska zaradi skrbi – otroci, mož, hipoteka, starši … Pritisk v službi z roki, zahtevami, kopičenjem dela. Vsega skupaj ni malo. Se kar nabere. Ampak zmogli bi, če v sebi ne bi

Če ste v odnosu obtičali, če nimate več pojma, kaj sploh še lahko naredite, da bo bolje, če si želite oditi, pa trenutno ne vidite možnosti, če ste od vsega skupaj že utrujeni ali ste celo zboleli, si vzemite odmor. Počitek. Dopust. Dajte možgane na pašo. “Dovolj je, ne morem več.” Pravico imate do tega.

“Trikrat sem prebrala vaš odgovor. Hvala za vaše besede, tako blagodejno vplivajo name.” “Ne razumem, zakaj ne more priznati, da tudi jaz kaj naredim prav. Samo on, on, on …” “Lažje mi je, ko govorim notranjemu otroku. Kot ste rekli, ta deklica si res zasluži slišati vse te prijazne besede. Sploh, da ni kriva in

Tehnologija omogoča, da z ljudmi vstopamo v stik tudi preko spletnih povezav. Glede na to, da imamo zaradi načina življenja vse manj časa in možnosti za osebni stik, je to dobrodošla novost. Kot povsod so tudi tu prednosti in slabosti. Svet postaja vse manjši. Ljudje se selijo v druge države in kontinente, včasih so se

Toksična oseba, čustveni manipulator, oseba, ki nam pobira energijo, čustvena pijavka, oseba z osebnostno motnjo je le nekaj izrazov, s katerimi opisujemo osebo, ki na nas ne deluje dobro. Ne počutimo se dobro, ne razumemo je, ne moremo doumeti, da misli, govori in dela določene stvari, ki so krivične, boleče, nerazumne, nelogične in ki nas

Včasih me vprašajo, kako živim, koliko psihoterapevtov obiskujem, kako burno je moje življenje. Domišljam si, in če pogledam svoje življenje, je tako, da nimam veliko čustvene krame v sebi. Živim mirno, in če me že kaj vrže iz tira, zaznam dovolj hitro, da se znam ustaviti prej, preden me čustva “ugrabijo”, prevzamejo, zameglijo razum in

Ko nam v življenju ni dobro, začnemo najprej spreminjati druge. Povemo, zahtevamo, prosimo, moledujemo, silimo, izsiljujemo, obtožujemo, ker hočemo, da se obnašajo in delajo tako, da se bomo počutili dobro. Zapletamo se v igre, borbe, izgubljamo moč, izčrpamo se. Prej ali slej ugotovimo, da tako ne gre in začnemo s t.i. delom na sebi. Takrat

Kako stresen bo dan, je v veliki meri odvisno od nas samih. Lahko še tako hitimo, dneva ne moremo raztegniti na 25 ur in več. Z dobro organizacijo smo učinkovitejši in uspešnejši. Še lažje in boljše pa nam gre, če imamo jasne prioritete. “Kaj je v mojem življenju pomembno?” Začnite pisati. Napišite, kaj vam je

Kadarkoli govorim o čustveni stiski, je odgovor podoben temu: “Mene ne zanima stiska, mene zanima …” In povemo o krivicah v službi, družbi, težavah v odnosih, skrbeh za otroke, zdravje … o čemerkoli že, kar nam ni všeč, s čim se ne strinjamo, kdo nas je razočaral, kako smo jezni, kako ne razumemo, česa ne

“Ne sliši me. Sploh me ne sliši, kot da govorim v prazno.” Kolikokrat smo se že jezili na druge, da nam ne prisluhnejo, da nas ne slišijo? Enake stavke ponavljamo dan za dnem, a pravega učinka ni. “Kakšni so,” tarnamo. Poglejmo drugače. Kolikokrat prisluhnemo sebi? Ali sploh znamo prisluhniti sebi? Včasih rečem: “Ti me zanimaš.

Tako kot smo se naučili hoditi in brati, tako bi se morali naučiti prepoznavati čustva in občutja. Ko to znamo, odnosi postanejo precej enostavni. Jasno nam je, kaj je naše in kaj ne, kaj nam ljudje sporočajo in ne samo, kaj govorijo. Bolj ko smo nesigurni, bolj se lovimo na besede. V skrajnem primeru lahko

Vrnimo na začetek, ko smo bili še samski in smo si želeli ob sebi osebo, s katero se bomo zbujali, delili radosti vsakdana, s katero nam bo lepo in prijetno, ki nas bo ljubila in mi bomo ljubili njo. V knjigi 8 moških – zakaj pa ne? sem opisala čustvena doživljanja, ki se lahko pojavijo,

Na to, kaj bomo občutili nimamo vpliva. V nezavednem je “speča” energija, ki jo “zbudi” sprožilec. Od tega, koliko te energije se zbudi, je odvisna moč čutenja. Čutimo torej tako močno, kolikor je določene čustvene energije v nas. V nas je vse in prav je tako, ampak odločilna je “količina”. Ta “količina” odloča, če bomo

Navezanost je občutje pripadnosti, je čustvena spojitev z osebami in/ali predmeti. Navezani smo lahko na posest, hišo, stanovanje, kraj v katerem živimo. Navezani smo na spomine in spominke, darila, ki nas spomnijo na prijetna doživetja ali osebe. Navezani smo lahko na predmete, ki logično nimajo nobene čustvene vrednosti, a jih vseeno ne zavržemo. Ljudje shranjujejo

Karkoli delamo, mora imeti nek smisel. Če smisla ni, ni zagona, ni volje in se nam ne da. Z zagonom in veseljem delamo, če nam projekt predstavlja izziv. V vsakdanu rabimo torej izziv, motivacijo, t.i. pozitiven stres, ki za telo ni škodljiv, saj doseženo prinese veliko energije uspeha, vrednosti, zadovoljstva, sreče. Napolnimo, dvignemo samopodobo. Kaj