Jana Pristovšek

V svetem pismu piše: “V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.” Začelo se je z besedo in tudi danes se vse začne z besedo. Beseda je lahko strup ali zdravilo. Z besedami ranimo ali zdravimo. Z besedami razvrednotimo, jezimo, zasmehujemo ali pa tolažimo, obljubljamo, osrečujemo. Vsaka […]

Vedno imamo najmanj dve možnosti. Od odločitve je odvisno naše življenje in življenje ljudi, ki jih imamo radi. Vsakdanja stiska je stres. Od nas je odvisno, ali se bomo stresa znebili in ga ukrotili ali ga bomo še povečali. To je odločitev. Če smo usmerjeni navzven, odločitev sprejme naš nezavedni um. Um pa obožuje akcijo,

Vrsta knjig je napisana na temo vzgoje. V Sloveniji je veliko odličnih svetovalcev, ki staršem lahko pomagajo z nasveti in usmeritvami. Na FB-ju in raznih forumih starši izmenjujejo izkušnje, zato se zdi, da bi vse skupaj moralo biti lažje kot nekoč. Pa ni. Zdi se mi, da je še težje. Otrok je danes v centru

Stiska ne povzroča težave le nam, ampak tudi ljudem, ki jih imamo najbolj radi na celem svetu. Ko smo v stiski, smo preobčutljivi, prehitro jezni, zajedljivi, pasivno– agresivni, nesramni, agresivni, preveč zaščitniški, s prevelikimi pričakovani in zahtevami do drugih ljudi. Preprosto nimamo živcev ali pa smo preveč prizadeti, da bi razumeli drugega, da bi mu

Ko smo v stiski, se hočemo stiske znebiti. Ne počutimo se dobro in v nas se sprožijo avtomatski procesi. Namen stresnih mehanizmov je odprava stiske. O delovanju v stresu ne razmišljamo, ampak se prepustimo samodejnemu ravnanju. Samodejni procesi so se stvarili v otroštvu, odraščanju in odrasli dobi jih samo ponavljamo. Prepričani smo, da se bomo

Idealnega otroštva ni, je pa priporočljivo, da je optimalno. Če otrok odraste z dovolj zdravim jedrom, je v odrasli dobi sposoben trezne presoje, pozna svoja čustva in jih zna obvladovati. Vsakodnevni stres je sposoben odpraviti do te mere, da ohranja psihofizično kondicijo. Starši naj bi se ukvarjali z otrokom in ne otrok s starši. Starši

Čustvena manipulacija je, kadar nekdo z vzbujanjem čustev v drugi osebi želi doseči nek namen. Spodaj opisani primeri so le kaplja v morje številnih načinov, ki jih toksična oseba uporabi, ko hoče nekaj doseči oz. trpinčiti drugo osebo. Ustrahovanje in izsiljevanje Boš že videl, kaj bo … Če ne bo, bom … Če me zapustiš,

Glavno orožje čustvenih manipulatorjev so čustva druge osebe. V dejstvih ni čustev. Dejstvo je, kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo. Čustveni manipulator z vzbujanjem čustev v drugi osebi osebo zavaja in izkoristi. Čustvena manipulacija je prevara, s katero manipulator doseže svoj cilj. V znanstvenih člankih ni čustev, ampak so dejstva. Povprečnemu bralcu so

Zakaj se vedno znova in znova ujamemo v manipulacijo? Zakaj je težko zapustiti nekoga, ki manipulira? Manipulacija je igra najmanj dveh ljudi. Če jih je več, je še toliko bolj privlačna. Karpmanov trikotnik ali dramski trikotnik opisuje vloge, ki jih v manipulaciji igramo. Če od vloge odstopimo, če se ne gremo več, manipulacija ne učinkuje

Večina ljudi želi in hoče delati, se obnašati in odločati prav. Ta “prav” določajo prepričanja. Čustva ustvarijo in poganjajo prepričanja. Zato je prepričanja tako težko spremeniti. Za vsakim prepričanjem je čustvo, preprečuje, da bi ga razumsko lahko spremenili. Z razumom čustva ne spremenimo. Z razumom čustvo razložimo, da se čez čas lahko vsaj malo potolažimo

Naša prepričanja o lenobi, o tem, kaj vse je treba in kaj vse moramo, nam ne dovoljujejo oddiha. To je treba, pa ono, pa še tisto … včasih brez konca. “Jaz ne morem biti brez dela. Ves čas delam. Da bi se popoldan usedel na kavč in bral knjigo? Ni šans.” V glasu je slišati

Ni luštno, ko pristanemo na stranskem tiru. Prizadet je naš ego, naša vrednost, pomembnost in hočemo nazaj na glavni tir. Na glavnem tiru smo tudi mi glavni. Ampak včasih je glavni tir že zaseden in dva na istem mestu ne moreta biti. Kaj sedaj? Ena možnost je, da se začnemo boriti aktivno, druga možnost je,

Če bi bilo okolje drugačno, če bi bili prijazni z mano, če bi imel več denarja, če bi bil zdrav, če bi … ja, bi bilo marsikaj drugače. Zakaj se mi to dogaja? Na vse zakaj-e ne dobimo vedno odgovora. Če podjetje propade zaradi pohlepa lastnika in ostanete brez službe, na to nimate vpliva. Če

Poštenost oziroma odkritost do sebe je soočenje s svojo temno platjo. Je soočenje s tem, česar ne priznamo sebi, kaj šele drugim, soočenje z občutji, ki jih mi in družba bolj ali manj obsojamo, priznanje, da smo k določeni situaciji precej pripomogli tudi sami zaradi napačnih prepričanj v dobri veri, da delamo prav, zavedanje, da

Načine reagiranja in delovanja je težko spremeniti zaradi samodejnih procesov, ki so hitrejši od razumske razlage in odločitve, kaj bomo ali lahko naredimo. Beremo, iščemo rešitve, sprejemamo odločitve, potem pa nas prva situacija vrže nazaj v star in neustrezen način. Prvi korak je, da se samodejnosti zavemo, da jo sprejmemo in se ne obsojamo. Ne

“Ne bom se spremenil. Sem tak, kakršen sem.” To je stavek, ki ga pogosto slišimo. Vztrajamo pri svojem prepričanju ne vedoč, da je edina stalnica v življenju sprememba. Ves čas se spreminjamo. Dan za dnem nas spreminjajo informacije in izkušnje. Naši notranji mehanizmi skrbijo za prilagajanje ali upor. Eno in drugo je sprememba. Vprašanje je

Občutek nemoči je včasih tako zamaskiran, da ga zlepa ne najdemo in prepoznamo. Ukvarjamo se z vsem drugim, pravega rezultata pa ni. Lahko prepoznamo jezo, ker ne gre po načrtih, prepoznamo užaljenost, razočaranje, žalost … Obtožujemo, jamramo in se pritožujemo, ker ljudje ne držijo besede, ne izpolnijo obljube. Čutimo izdajo, pustili so nas na cedilu.

Ko začnemo spoznavati sebe, slej ko prej pridemo do točke, ko se nam ustavi. Zdi se nam, da delamo vse, kar je treba, a še vedno življenje ne steče tako, kot si želimo ali si predstavljamo, da bi moralo biti. Težave so različne, vzrok, da je temu tako, pa je isti. V našem nezavednem so

Bolestna ali pretirana ljubosumnost je posledica slabe samopodobe, strahu pred izgubo, preokupirane navezanosti, lastninjenja … Vsiljive misli in scenariji ljubosumni osebi krojijo življenje. Pridejo iz čistega nič in naredijo katastrofo največjih razsežnosti. Oseba, ki ne obvlada svojih misli in čustev, jim je prepuščena na milost in nemilost. In največkrat je to nemilost. In potem vseh

Eno od razširjenih prepričanj je, da se iz močne zaljubljenosti rodi prava ljubezen. Ali drugače, brez zaljubljenosti ni ljubezni. Nekateri se zaljubijo hitro, pogosto, včasih celo v več oseb hkrati, drugi zaljubljenosti skoraj ne poznajo. Prvim ni jasno, kako drugi lahko sploh živijo in kaj je z njimi narobe, drugim ni jasno, kako lahko nekdo

Ne maram predalčkanja, ampak včasih je treba narediti kakšno izjemo. Še vedno sem mnenja in v praksi se vedno znova pokaže kot pravilno, če odgovore na vprašanja iščemo v sebi in ne v drugih ljudeh. “Zakaj to dela, zakaj je tak, zakaj me nima rad, zakaj ne razume, zakaj mu ne morem ničesar dopovedati, kaj

Zaupanje je čustvo, ki pomirja. Z zaupanjem vase čutimo, da smo kos življenju. Zaupanje vase pomirja notranje procese in s tem ohranjamo energijo. Zaupanje v partnerja omogoča, da se lahko poveževa. Čas zaupanje se z leti krepi in zaupanje je temelj varne navezanosti. Z zaupanjem v otroka ga lahko spustimo v svet. Zaupamo v njegove

“Med iskrenimi ljudmi se nikoli ne zgodi, da zmaga laž,”je nekoč zapela Majda Sepe. Tleče nepredelano razočaranje znova vzplamti. “Ljudje nosijo maske in ne upajo pokazati pravega obraza. Hinavci.” “Če bi bili ljudje iskreni, bi bil svet lepši. Jaz si upam vsakemu povedati vse in zato sem ponosen nase.” “Vsi nosijo maske.” In nad tem

Odraslost v grobem pomeni, da smo sposobni skrbeti zase, da smo se sposobni odločati, da smo odgovorni za svoja dejanja. Naloga in dolžnost staršev je otroka pripraviti na samostojno življenje. Idealnega otroštva ni, že optimalno je zaradi različnih potreb otrok in zunanjih dejavnikov relativno težko omogočiti. Odraščanje je proces, ko nemočen, dišeč, srčkan dojenček postane

Zapuščenost je neprijetno čustvo. Odraščanje v čustveno hladni družini povzroči, da močno hrepenimo po sprejetosti in pripadnosti. Problem je, ker je “osnova” zapuščenosti zelo globoka in se grožnje pred zapuščenostjo ne moremo znebiti. Ne glede na to s kako ljubečimi ljudmi smo obdani, globoko v nas še vedno preži strah, da bomo spet ostali sami,

Slovenci smo skromen narod. Ponosni smo na to. Skromnost je vrlina in to vrlino želimo prenesti na otroke. Želimo pridne in skromne otroke. Preziramo ljudi, ki imajo več. Še bolj preziramo ljudi, ki si želijo še več. “Skromnost je lepa čednost. Kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni,” sta pregovora ob katerih smo zrasli.

Če ste odraščali v okolju, ki ni bilo ustrezno za vaš notranji razvoj, vrzite stran vse, kar ste slišali in seznam sestavite na novo. Ožja in širša okolica odraslih – starši, stari starši, strici, tete, odrasli sorojenci, bratranci in sestrične, vzgojitelji, učitelji, duhovščina, prijatelji odraslih, sosedje, znanci so dolžni skrbeti, da s svojimi besedami in

Čustveno stabilnost, oceno lastne vrednosti, občutje notranje moči, zaupanje vase in v življenje zgradimo v otroštvu. Napisala sem zgradimo in ja, zgradimo z materialom, ki nam ga da okolica. Pišemo in beremo, kako težko je živeti s oz. ob človeku, ki toksično deluje na okolico, kako veliko ran, bolečine in škode naredi, kako težka so

V odnosu je resnica redko ena sama. Spomnimo se zgodbe o slepih ljudeh in slonu. Šest slepih oseb je srečalo slona. Prvi je otipal okel in je rekel: “Slon je podoben veji.” Drugi je otipal rep in rekel: “Slon je podoben vrvi.” Tretji je otipal trup in rekel: “Slon je podoben steni.” Četrti je otipal

Ali je dvom dobro ali slabo čustvo? Ali dvom škoduje ali koristi? Kakšno je vaše mnenje? Kakšno je vaše prepričanje o dvomu? Ali vam je dvom kdaj koristil ali škodil? Čustva so pokazatelj, so kompas, kaj se v našem življenju dogaja, kako ga doživljamo, dajejo nam potrebno energijo ali pa nam jo jemljejo. Čustva nam

Samopodoba Občutje vrednosti je naša samopodoba. Samopodoba ni samozavest. Samozavest je lahko nabildano prepričanje v glavi, naša samopodoba pa je kljub temu lahko slaba. Oseba z močno samozavestjo in slabšo samopodobo pričakuje pohvale in zahvale. Pričakuje, želi in hoče, da drugi ugodijo njenim željam, da opazijo koliko naredi, kaj naredi in izkažejo hvaležnost in spoštovanje.

Večino stvari v življenju rečemo in naredimo v dobri veri, da je tako prav, pravilno, pravično. Otroke vzgajamo, se z njimi ukvarjamo, jim svetujemo in prepovedujemo, jim dajemo izbiro, postavljamo meje ali pa tudi ne, v dobri veri, da jim to koristi, da je za njih dobro, da bodo zato odrasli v zrele, odgovorne osebe

Ena od oblik manipulacije je sprenevedanje. Vemo, a ne moremo dokazati. Vemo, a ostajamo nemočni, osupli, presenečeni, jezni, ogorčeni. Vse to je naporno, a najslabše od vsega je, če podvomimo vase. In vase podvomimo pogosto in močno. Hočemo dokazati, da se ne motimo, da imamo prav, da nismo zmešani, da nismo zateženi, da, da, da